Natančni razlogi, zakaj je raketoplan Columbia konec minulega tedna razpadel nad Združenimi državami, še niso znani. Vse več je očitkov, da Nasa za varnost astronavtov ni dovolj poskrbela. Poleg Columbie in Chalangerja, ki se je ponesrečil leta 1986 so v Nasini floti še trije raketoplani: Atlantis, Discovery in Endeavour. Vesoljski strokovnjaki že dlje časa opozarjajo, da je tehnologija shuttlov zastarela, poleg tega pa tudi občutno predraga. Columbia, ki je bila Nasin najstarejši raketoplan je, na primer, v vesolje prvič poletela leta 1981, pred več kot dvajsetimi leti torej.
Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze, je povedal, da je bila varnost nekako še kar velika tam do leta 1986, potem ko je imel Challenger nesrečo, je ta varnost bila dokazana, da je bila 1:25. Do sedaj je bilo 113 poletov.
Raketoplani so zelo nezanesljivi, pravijo nekateri strokovnjaki, in poudarjajo, da se je zaradi okvar motorjev in poškodovane zaščitne plasti vesoljskih plovil marsikatera misija skoraj tragično končala. Bill Nelson, kongresnik in nekdanji astronavt, meni, da je ironija te tragedije v tem, da bo zdaj najverjetneje za varnost astronavtov namenjenih ogromno sredstev. Strokovnjaki ob tem predlagajo razvoj posebnih raket za enkratno uporabo, ki bi lahko na mednarodno vesoljsko postajo prevažale potrebno opremo brez posadke. Da bi morala ameriška vesoljska agencija več pozornosti posvetiti razvoju novih vesoljskih tehnologij, poudarjajo tudi v ameriškem kongresu. John McCaine, ameriški kongresnik, je ocenil, da bo za varnostne ukrepe pri prihodnjih poletih gotovo bolj poskrbljeno. Glede prihodnjih misij in raziskovanja vesolja pa meni, da bodo večjo vlogo imele rakete brez posadk. Sicer ne ve, kako velika bo ta vloga, a gotovo bo.
Nasa že nekaj časa razmišlja o enem manjšem sistemu, orbitalno vesoljsko letalo. Ta zadeva je že nekaj časa na tapeti in sedaj se bodo mogli odločiti ali bodo to zadevo pospešili oziroma kako bodo s to zadevo naredili, še dodaja Miloš Krmelj.
Na mednarodni vesoljski postaji so trenutno dva ameriška in en ruski vesoljski strokovnjak, ki bi se morali s shuttlom na zemljo vrniti predvidoma marca. Nasini strokovnjaki so medtem dejali, da bodo, dokler ne odkrijejo vzrokov za nesrečo Columbie, prizemljili vse raketoplane, zato se poraja vprašanje o usodi teh astronavtov. Do junija nekako imajo dovolj osnovnih potrebščin, se pravi hrane, vode, živeža. Po juniju pa bo zadeva malo bolj zoprna.
Kakšna bo usoda vesoljske postaje Alfa?
Nejasna je tudi prihodnost mednarodne vesoljske postaje Alfa. Številni Američani Nasi očitajo potratnost: stroški izdelave postaje so bili ob njenem načrtovanju pred desetimi leti ocenjeni na 14 milijard dolarjev, samo ameriška vesoljska agencija pa je doslej v postajo, ki je zaenkrat zgrajena le do polovice, vložila več kot 35 milijard dolarjev. Šefi vesoljskih agencij se morajo odločiti, kaj bodo naredili. Ali jo bodo začasno opustili ali pa bo velik del bremena prevzela ruska vesoljska ladja Sojuz, je še povedal Krmelj. Rusko vesoljsko plovilo Sojuz je bistveno manjše kot Nasini raketoplani, zato bi morali število poletov proti Alfi občutno povečati. Ruski vesoljski strokovnjaki medtem poudarjajo, da Moskva nima zadosti finančnih sredstev, prav tako za dodatne misije na postajo nimajo dovolj strojne opreme.
