V vesolje tudi Slovenka

Članica posadke raketoplana Discovery, ki v četrtek ni uspel poleteti proti Mednarodni vesoljski postaji, Američanka Sunita Williams, ima poleg indijskih tudi slovenske korenine, piše časopis iz ameriške zvezne države Ohio "The News-Herald". Časnik dodaja tudi, da bodo skupaj z njo v vesolje prvič doslej poletele tudi kranjske klobase mesnice "Ažman Meats" iz Euclida pri Clevelandu.

Kranjske klobase so v paketu skupaj z drugimi predmeti, kot so pisma, ki jih bo vesoljka odprla ob božiču. Pripravila jih je njena teta Mary Ann Zalokar Okicki iz kraja Mentor v Ohiu, sicer sestra astronavtkine matere Bonnie, ki je slovenskega rodu.

Sunita Williams bo na ISS preživela pol leta. Medtem ko bodo drugi člani posadke raketoplana Discovery po 12 dneh misije poleteli nazaj na Zemljo, bo Williamsova na ISS zamenjala nemškega vesoljca Thomasa Reiterja, ki na njej biva vse od julija.

Sunita Williams se je rodila v Euclidu, s starši pa se je pozneje preselila v Massachusetts. Na Florida Institute of Technology je dokončala magisterij iz strojništva, pred tem pa je diplomirala na mornariški akademiji. Doslej je opravila že 2770 ur poletov s 30 različnimi letali in za svoje služenje v mornarici prejela številna odlikovanja.

Med drugim je tudi članica Dvorane slavnih veteranov države Ohio, kamor je bila uvrščena leta 1991 skupaj s pokojnim kraljem ameriške polke Frankom Yankovicem, veteranom druge svetovne vojne. NASA jo je izbrala v program za astronavte leta 1998 in s poletom v vesolje se bo pridružila drugima dvema ameriškima astronavtoma s slovenskimi koreninami, Ronaldu Šegi in Jerryju Linengerju.

Zagodlo jim je vreme

Izstrelitev raketoplana, ki je bila napovedana za četrtek ob 21.35 po lokalnem času (v petek ob 3.35 po srednjeevropskem času), je po napovedih ogrozilo slabo vreme z dežjem. Ameriški vesoljski agenciji NASA je uspelo razrešiti vse tehnične zadržke pred izstrelitvijo, vendar sta močan veter in nizka oblačnost izstrelitev iz centra Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi onemogočili.

Nova izstrelitev je predvidena v soboto ob 20.47 po lokalnem času oziroma šest ur pozneje po srednjeevropskem času. NASA ima za četrto izstrelitev raketoplana po nesreči Columbie leta 2003 čas do 17. decembra. Direktor izstrelitve Mike Leinbach je astronavtom dejal, da so čakali, dokler so lahko, vendar se oblaki niso razkadili. Poveljnik misije Mark Polansky mu je odgovoril, naj ne bo preveč razočaran. Na krovu Discoveryja bo proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) poletelo sedem astronavtov. Prvič je med njimi švedski vesoljec Christer Fuglesang.

Nova posadka, ki bo z Discoveryjem prispela na ISS, bo imela med svojo 12 dnevno misijo veliko opravkov. Med drugim se bodo morali spopasti z doslej najbolj zapletenim opravilom izven postaje - v treh vesoljskih sprehodih naj bi namestili novo opremo za kasnejšo pritrditev dodatnih sončnih jader in popravili kabelski sistem ISS. Samo nova oprema za dodatna sončna jadra je stala 11 milijonov dolarjev in je velika kot transportni zabojnik.

Po pričakovanjih naj bi Discovery po izstrelitvi ISS dosegel v treh dneh. Trenutno so na ISS trije astronavti, Mihail Tjurin, Michael Lopez-Alegria in Thomas Reiter.