V pariškem muzeju Louvre cvetlična tihožitja Delacroixa

Razvoj industrije, premogovništva in železnice je v 19. stoletju v ljudeh vzbudil nostalgičen občutek do narave, podobno kot ga je čutiti danes. Obenem tudi ni edini paradoks v Delacroixovi karieri, da se je umetnik, ki je julija 1830 naslikal sliko Svoboda vodi ljudstvo, po tej novi revoluciji odločil, da bo na Salonu leta 1849 razstavil cvetlična tihožitja.

Umetnik je tedaj živel v hiši v vasi Champrosay, kjer je užival v tišini svojega vrta. Možnost uporabe zasebnega vrta ga je tudi opogumila, da se je leta 1857 preselil v stanovanje na ulici Furstenberg v Parizu.

Razstavo, ki bo odprta do 18. marca, je pripravil muzej Eugena Delacroixa, na njej pa so prvič združena umetnikova najpomembnejša in najlepša tihožitja, ki so jih za to priložnost posodili različni francoski in tuji muzeji.

Ob Delacroixovih so na ogled še dela, ki sta jih ustvarila priznana sodobna umetnika Jean-Michel Othoniel in Johan Creten. Oba sta navdih prav tako našla v cvetju. Z vzporedno predstavitvijo del omenjenih umetnikov v muzeju niso želeli šokirati, ampak pokazati, da je cvetje lahko vir navdiha tako v 19. kot v 21. stoletju, in to tudi umetnikom, ki so popolnoma v koraku s časom.