Ameriška znanstvenica Shelly Williams, sodelavka Inštituta Jane Goodall iz Marylanda, ki se ukvarja s primati, zatrjuje, da je lani videla ogromno in tiho žival. Prepričana je, da gre za novo vrsto, čeprav se nekateri drugi znanstveniki bolj nagibajo k teoriji o šimpanzu z nenavadnimi fizičnimi lastnostmi in obnašanjem. Da naj bi šlo za šimpanza, kažejo tudi rezultati genetskih analiz materiala, ki so ga zbrali na kraju dogodka, je dejal Pascal Gagneux iz živalskega vrta v San Diegu.
Vse se je začelo v 90. letih prejšnjega stoletja na pobudo švicarskega fotografa in naravoslovca Karla Ammanna, svetovno znanega bojevnika zoper tihotapljenja živalskega mesa iz džungle. Ob raziskovanju morebitne zveze med gorilami iz zahoda in tistih iz vzhoda Afrike, ki jih loči prek tisoč kilometrov, kjer opic sploh ni, je Ammann leta 1996 slišal zgodbo o "pozabljenih gorilah" na severu DR Kongo.
Odšel je na to območje v upanju, da bo našel sledi te morebitne podvrste, znane pod imenom "gorila iz Uelea". Živali ni našel, je pa od prebivalcev slišal zgodbe o veliki opici "morilki levov". Prinesel je tudi odtise lobanj, podobnih šimpanzovim, pa tudi mnogo večjih z lastnostmi, ki so tipične za gorilo, ne pa za šimpanze. Ko se je leta 2001 vrnil kot vodja skupine znanstvene odprave, je našel bivališča velikih opic na tleh, kot to počnejo gorile, za razliko od šimpanzov, ki si dom postavijo v krošnjah dreves. Fotografije, posnete s fotoaparatom z avtomatičnim samosprožilcem, kažejo, da je velika opica podobna šimpanzu, medtem ko meri - višina okoli 1,80 metra in teža okoli sto kilogramov - bolj kažeta na gorilo.
