V dunajski Hiši morja vzrejajo morske konjičke

V Hiši morja na Dunaju že več kot desetletje vzrejajo atlantske dolgonose morske konjičke. 80 odstotkov jih nato predajo drugim živalskim vrtovom po svetu, več sto primerkov pa je obiskovalcem na ogled na Dunaju. Znanstveniki so več let raziskovali, kako bi najuspešneje vzrejali te občutljive živali, katerih mladički so veliki zgolj štiri milimetre. Direktor Hiše morja in morski biolog Daniel Abed-Navandi je idejo dobil v Kaliforniji, ko je spoznal vzrejo meduz. Tako kot meduze tudi mladički morskih konjičkov lebdijo in krožijo v morju. Zato so v dunajski Hiši morja razvili posebno centrifugo, v kateri prvih nekaj tednov življenja lebdijo mladički. Z nežnim kroženjem vode jim plankton, ki ga morajo vedno imeti v izobilju, priplava naravnost pred usta. Tako lahko že v prvih mesecih življenja, kot je to v navadi v naravi, postoterijo svojo telesno težo.
 
Odrasli morski konjički potrebujejo tri do štiri obroke malih rakcev na dan. Samica prenese svoja jajčeca v samčevo trebušno vrečo, ki je podobna kengurujevi. Oče jajca oplodi in jih nosi, dokler se več sto mladičev ne izleže. Porod traja od več ur do dveh dni. V nasprotju z večino drugih rib ostaneta samec in samica morskega konjička skupaj celo življenje in se le redko zelo oddaljita drug od drugega.
 
Poleg uspešne vzreje je dunajskim znanstvenikom pred leti uspelo razvozlati tudi pomen glasov, ki jih oddajajo morski konjički. V sodelovanju z Univerzo Dunaj so prišli do spoznanja, da zvok, podoben klikanju, spuščajo zadovoljni morski konjički pri hranjenju in dvorjenju, medtem ko mrmranje pomeni, da se počutijo ogrožene.