Na razstavi Cesarski darovi se lahko obiskovalci seznanijo s pravili in običaji, ki spremljajo izmenjavo darov med državniki. Darovanje ima v vseh kulturah simbolen značaj, a izmenjavo daril med predstavniki oblasti določa natančen protokol. Kakšen je dar, je odvisno od priložnosti, interesa, ki ga državnik izkazuje do drugega državnika, okusa in tudi statusa osebe, ki mu je dar namenjen. Prav tako je natančno določen način predaje, dar in njegovo hrambo pa je treba tudi ustrezno dokumentirati.
Josip Broz – Tito (1892–1980) je med svojim predsedovanjem darove med drugim prejel od britanske kraljice Elizabete II., iranskega šaha Reze Pahlavija, grškega kralja Pavla I., kamboškega princa Norodoma Sihanuka in etiopskega cesarja Hajleja Selasija.
Med razstavljenimi predmeti je največ darov kamboškega princa Norodoma Sihanuka, s katerim se je Tito večkrat srečal. Med njimi so fragment iz svetišča v Angkor Thomu, nekdanji prestolnici kmerske kraljevine, srebrni čajni servis s podobo mitološkega bitja Garude ter posebej atraktivna maketa cesarske kočije.
Grški kralj Pavel I. in kraljica Frederika sta Titu poklonila zlate replike čaš s Krete iz 15. stoletja pred našim štetjem, afganistanski kralj Mohamed Zahir pa kipec Bude. Originalno darilo Elizabete II. ni na ogled, se pa lahko obiskovalci seznanijo z zgodbo o tem, da je Titu in njegovi soprogi Jovanki poklonila okoli deset parov papagajev.
Jugoslovanski predsednik je državniškim aktivnostim posvetil veliko časa. Po podatkih muzeja naj bi se Tito med predsedovanjem srečal z okoli 350 predsedniki držav in vlad, opravil 169 državniških obiskov in obiskal 73 držav.
KOMENTARJI (234)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.