Zgodovina razkriva, da poglavarji rimskokatoliške cerkve niso vselej živeli po krščanskih načelih. Zgodbe nekaterih papežev so kar precej mračne. Ob zavzemanju za krščanske nauke in vrednote je namreč nekatere poglavarje Cerkve vodila predvsem sla po oblasti, sodelovali so pri snovanju zarot, vodili vojne in bili skorumpirani.
Eden najbolj znanih papežev je Aleksander VI. iz rodbine Borgijcev. Bil je zelo častihlepen in bogat. Med konklavom leta 1492 je tako "denar kar deževal". Papeževanje je bilo namreč mogoče kupiti. Aleksander VI. je med drugim šest svojih sinov in tri hčerke, ki jih je imel z več ženskami, imenoval na visoke položaje v italijanski družbi.
Naslednik Aleksandra VI., Julij II., je bil na položaj izvoljen leta 1503. Bil je oče treh deklic, pa tudi velik avtokrat, ki se je boril proti vsem, ki so skušali spodkopati njegovo avtoriteto.
Janez VIII. iz leta 882 ni imel srečne roke pri izbiri prijateljev. Bil je prvi papež, ki je bil žrtev atentata, ki je moral v zapor in je bil pretepen. Tudi Etienne VIII. je moral zapor, kasneje pa so ga neznanci zadavili. Leon X. iz znane družine Medici je rimskokatoliško cerkev vodil med letoma 1513 in 1521, v tem obdobju pa je dovolil, da se je korupcija razcvetela do te mere, da se je trgovalo z odpustki. Ne glede koliko grehov je imel grešnik na vesti, če je imel denar si je z odpustki plačal posmrtno življenje v nebesih.
Papež Urban VIII. (1623-1644) pa je bil tako nezaupljiv, da je od astrologov zahteval, naj pripravijo horoskope za kardinale v Rimu, da bi izvedel, kdaj naj bi umrli.
