Ste v časopisu že kdaj zasledili oglas za masažo? Recimo: dve dekleti, stari 23 in 24 let, vam v svojem stanovanju ali pri vas doma nudita tajsko masažo. Diskretnost zajamčena. Če ste iskali tradicionalno tajsko masažo, potem oglaševana zadeva zagotovo ne bo za vas. V Sloveniji se centri za tradicionalno tajsko masažo, največji je v portoroških hotelih Morje, šele dobro razvijajo, masažo pa v glavnem izvajajo dobro izšolane maserke in maserji, ki so se obrti učili na priznanih šolah za tradicionalno tajsko masažo Wat Pho v Bangkoku.
Kot nam je povedal prvi mož te šole, imajo v Evropi precej težav, ker ljudje tajsko masažo še vedno enačijo s prostitucijo. »Med vietnamsko vojno je bilo v Bangkoku precej zlorab tajske masaže in zdaj skušamo ljudi prepričati, da je tajska masaža umetnost, da jo izvajajo profesionalci in da ne gre za monkey business.« Negativni prizvok so ji namreč dali ranjeni ameriški vojaki, ki so se med in po vojni zatekli na Tajsko zdravit takšne in drugačne rane. »Kljub temu, da je od takrat že skoraj 40 let, bo potrebno še precej časa, da se znebimo tega negativnega prizvoka, še posebej v Evropi in Združenih državah Amerike«, še dodaja direktor šole Wat Pho v Bangkoku. Zato Tajci sami vedno govorijo o tradicionalni tajski masaži in ne samo o tajski masaži. Beseda tradicija je več kot primerna, saj se učenje masaže izvaja na mestih, ki imajo v tajski zgodovini velik pomen, v templjih. Tam so tudi v kamnu upodobljene slike tehnik.
Med obiskom šole smo naleteli na kar nekaj skupin učencev, ki so se učili teorije in prakse tradicionalne tajske masaže. Med njimi smo lahko videli tudi posameznike, ki niso bili tajskega rodu, saj le-ta ni pogoj za pridobitev formalne izobrazbe. Mesečno imajo štiri tisoč učencev, letno pa se ta številka povzpne celo na 40 tisoč. Pri tem je treba povedati, da osnovni tečaj teorije in prakse v templjih traja štiri mesece.
Med šolanjem se učenci seznanijo z metodami masaže, ki se izvaja že 2500 let in je ves ta čas pridobivala dodatke glede na to, iz katere države so bili prvotni učitelji. Zato bi lahko rekli, da je tradicionalna tajska masaža nekakšna zmes različnih tehnik.
Osnova je takoimenovana ajurvedska tehnika, ki so jo iz Indije na Tajsko prinesli budistični menihi v tretjem stoletju pred našim štetjem. Kitajski priseljenci so ji pozneje dodali še akupresurno tehniko, združuje pa še nekaj kiropraktike in tehnike japonskega šiatsuja. Bistvo masaže je masiranje telesnih kanalov in točk na telesu, skozi katere naj bi tekla življenjska sila, imenovana prana. Nekateri te akupresurne točke, ki so pomembne za uravnavanje življenjske energije imenujejo okna v telo. Po nekaterih podatkih naj bi bilo teh kanalov in točk na telesu kar 72 tisoč, vendar jih je za stimuliranje med tradicionalno tajsko masažo pomembnih le 10. Strokovnjaki pravijo, da z masažo teh točk predvsem sproščajo mišice, lajšajo bolečine, zmanjšujejo stres, izboljšujejo prekrvavitev, poleg tega pa krepijo notranje organe in ustvarjajo ravnotežje med energijo telesa, uma in duha. Ob tem je treba poudariti, da so naši sogovorniki na Tajskem ves čas poudarjali, da gre pri njih tradicionalna masaža "z roko v roki" z metodami uradne medicine.
Masaža se ponavadi izvaja na tleh, na tanki blazini, pri prihodu pa vam ponudijo ohlapna oblačila iz naravnega materiala. Glede na to, da je na Tajskem ves čas zelo vroče in da je vlažnost zraka nenormalna, si lahko predstavljate naše občutke in zadrego, ko smo na masažo prišli povsem preznojeni. A, kot kaže, so maserke na to bolj navajene od nas. Pred samim začetkom ročnega obdelovanja so nas namreč osvežile z mokrimi brisačami. In potem se je začelo. Sistematično masiranje od pet navzgor, vse do glave. Maserke pri tem niso izbirale sredstev - lotile so se nas s prsti, z dlanmi, s komolci, s celimi rokami ter celo s koleni in stopali. Tistim, ki smo to doživljali prvič, se nam je na trenutke zdelo smešno, pa žgečkljivo, včasih mogoče celo nekoliko boleče.
Masaža se dogaja na hrbtu, trebuhu, boku in tudi v sedečem položaju. Ponavadi traja eno uro, mogoče pa se je tudi dogovoriti za dodatnih 30 minut. Cene so različne. V salonih, ki spominjajo na skupna ležišča v planinskih postojankah in kjer poskušajo nekaj hladnega zraka pričarati ventilatorji na stropu, vas bo taka enourna storitev stala do 350 bahtov, kar je slabih dva tisoč slovenskih tolarjev.
Drugače pa je v luksuznih, včasih za naše telo celo malo preveč klimatiziranih hotelih, kakršen je na primer Le Royal Meridien v središču Bangkoka, kjer masaža poteka skoraj na vrhu 36 nadstropij visokega hotela, z bazenom in heliodromom na terasi. Tam boste za eno uro tradicionalne tajske masaže odšteli 1200 bahtov oziroma okroglih 6600 tolarjev. Seveda pa je to osnovna cena za tradicionalno masažo, vse druge, na primer aromatična (z vročimi zelišči), športna, švedska in še nekatere, pa so malce dražje. Seveda pa za razliko od prvih, pouličnih, cenejših, niso namenjene ljudem, katerih mesečna plača znaša dve masaži in se vsakodnevno hranijo na ulici, kjer za pičli obrok hrane odštejejo 100 tolarjev.
