
V okviru letošnjega Praznika češenj so na Dobrovem pripravili tudi tradicionalno briško poroko. Podobno kot pred sto leti sta se na njej poročila Silvija Kumer iz Cerovega in "forešt" Tadej Kranjc iz Ustij na Vipavskem. Prireditev na gradu Dobrovo so si poleg svatov ogledali tudi številni obiskovalci, med katerimi je bilo precej tujcev.
Če drži rek, da dež prinaša mlademu paru srečo, jo bosta Tadej in Silvija imela v skupnem življenju obilo. Med celotno poroko je namreč deževalo, kar je prirediteljem močno otežilo organizacijo dogodka.
Tradicionalno briško poroko, ki so jo prvič izvedli v okviru Praznika češenj, so časovno postavili v začetek prejšnjega stoletja. Tako so oblekli tudi mladoporočenca in svate, pa tudi celoten obred je potekal po takratnih običajih in v takratnem briškem narečju.
Tako so že pred samo poroko posneli film o dvorjenju, dogovoru očetov, pripravah na poroko, prevozu bale ter o fantovščini in dekliščini. Izbranemu paru so tudi ob prihodu na grad Dobrovo domači fantje pripravili presenečenje, ko je moral ženin plačati za svojo nevesto. Šele nato jo je lahko popeljal v Viteško dvorano gradu, kjer ju je župan občine Brda Franc Mužič poročil.
Po civilni in cerkveni poroki v grajski kapeli sta se mladoporočenca v spremstvu svatov odpravila v povorki skozi center Dobrovega do Vinske kleti Goriška brda, kjer so jima pripravili pogostitev in družabni del brez javnosti. Silvija in Tadej pa sta poleg plačane poroke v dar dobila tudi številne nagrade sponzorjev, med katerimi je tudi poročno potovanje.
Silvijo in Tadeja so izbrali na posebni prireditvi, v finalu pa so se za briško poroko potegovali štirje izmed devetih prijavljenih parov. Organizatorji so tudi trem poraženim parom ponudili možnost, da se poročijo v Dobrovem na isti dan kot Tadej in Silvija, pri čemer so jim pripravljeni plačati pogostitev za 50 svatov. To možnost sta sprejela le Monika Rubin in Saša Bračko iz Maribora.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.