Tašče ne morejo v nebesa

Zajedljivost naj bi bila bistvena značajska poteza 'primoženih mater' in o tem prepričanju, ki je med ljudmi globoko zasidrano, govori tudi šala na njihov račun: "Zakaj tašče ne morejo priti v nebesa? Ker zmaji ne morejo leteti tako visoko."

Tašče - strupenjače, koze in krave

Nemška psihoanalitičarka Eva Jaeggi navaja, da sedem odstotkov vprašanih moških navaja taščo kot vzrok za ločitev. Pri tem pa v oči najbolj bode podatek, da je kar 93 odstotkov moških odnos s svojo nekdanjo taščo ocenilo kot 'povsem prijazen', medtem ko med ločenimi ženskami ni niti polovica takih, ki bi trdile kaj podobnega o materah svojih nekdanjih moških. Večina med njimi se strinja, da so njihove nekdanje tašče najbolje podobne nevarnim in topoumnim bitjem iz živalskega carstva, zato ne preseneča, da zanje najraje uporabljajo opise kot so "strupenjača", "koza" ali "krava".

"Na splošno velja", razlaga Jaeggijeva, "da ima statistično značilno veliko število žensk težave s svojimi taščami". Tudi v literaturi prevladuje značilen opis njunega razmerja, ki je zožen na podobo hudobne tašče in nepriljubljene snahe. Ni čudno, da njun odnos zelo spominja na dogajanje v filmu Tašča, da te kap, kjer Jane Fonda v vlogi tašče muči, mikasti in zavaja sinovo izvoljenko, ki jo igra Jennifer Lopez.

Snahe - umazane prasice in s seksom obsedene kurbe

Nemka Ruth Gall je pred desetimi leti ustanovila središče za samopomoč ženskam, žrtvam tašč. Od takrat se jih je več deset tisoč zateklo k njej po nasvet. "Domišljija, s katero skušajo tašče zagreniti življenje svojih snah, je brezmejna," pripoveduje Gallova. "Tašče se do njih obnašajo kot da so umazane prasice, s seksom obsedene kurbe in denarja željne zapravljivke." Moževe matere so sposobne odpirati njihova pisma, preverjati stanje na njihovem računu, zastrupljati rože v stanovanju in trgati njihovo perilo na kose. Gallova v svoji desetletni karieri svetovalke omenja primer, ko je neka tašča priklicala specialno enoto policije, druga pa je najela plačanega morilca, da bi se znebila svoje snahe.

Novejše študije kažejo, da so podobe starih mam, s pletilkami v rokah in obdanih z vnuki, primerne zgolj za naslovnice otroških knjig. Ne glede na to, ali gre za Gambijo, Japonsko, Etiopijo ali kakšno evropsko državo - taščam je za sinovo potomstvo v resnici malo mar, poskrbijo pa lahko tudi za kakšen smrtni primer v družini.

Potencialno tvegane frizijske stare mame

Sociobiolog Eckart Voland in evolucijski biolog Jan Beise sta med raziskavo zbrala statistične podatke iz 18. in 19. stoletja na območju nemške Vzhodne Frizije. Ugotovila sta, da je bila smrtnost otrok bistveno višja, če so tašče živele skupaj z družino ali pa v njeni neposredni bližini. Dojenčki so umirali manj, če se je pred njihovim rojstvom tašča ali pa družina preselila v drug kraj.

Podatki so raziskovalca presenetili, saj naj bi bili stari starši po prevladujočem prepričanju še najbolj zainteresirani, da njuni sinovi in hčere poskrbijo za biološki obstoj družinskega klana.

Odgovor na vprašanje, zakaj ženske živijo dlje - povrh vsega pa so na stara leta še neplodne - se skriva v veliki uganki evolucije. Medtem ko si šimpanzinja, najbližja človekova sorodnica, tega ne more privoščiti, pa je človeški ženski bolj podobna samica kitov ubijalcev: doživijo 80 do 90 let, neplodne pa postanejo že pri 40 letih.

Hipoteza stare mame

Odgovor na to vprašanja naj bi dala teorija, znana pod imenom 'hipoteza stare mame'. Da bi razvozlali uganko vloge starih mam med človeško evolucijo, antropologi raziskujejo današnje plemenske skupnosti v Papui Novi Gvineji ali Tanzaniji. Že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je ameriška antropologinja Kirsten Hawkes ugotovila, da so otroci iz tanzanijskega plemena lovcev Hadza bolj zdravi, če zanje poskrbijo stare mame, ki imajo izjemna zeliščarska znanja. Tudi pri plemenu Oromo na jugu Etiopije imajo otroci večje možnosti preživetja, če jim stara mama stoji ob strani. Ob tem pa 'ta stara' ne igra nepomembne vloge, ugotavljata britanski raziskovalki Ruth Mace in Mhairi Gibson. S svojim težaškim delom razbremeni mlado mater, saj melje koruzo, zbira suhljad in hodi po vodo do oddaljenega vodnjaka.

Investicija v babico se splača

Kako zelo se splača investirati v staro mamo, je dokazala finska biologinja Mirkka Lahdenpera na podlagi statistične analize zgodovinskih podatkov na podeželskih območjih Finske in Kanade: dlje kot živi stara mama po svoji menopavzi, toliko več otrok bo izšlo iz njenega rodu. V enem desetletju po menopavzi se ji bosta rodila dva dodatna vnuka ali vnukinji, je pokazala njena raziskava. Ob podpori stare mame si upajo mladi starši prej imeti otroke, rojstva naslednjega otroka ne odlagajo predolgo, njihovi vnuki pa imajo večje možnosti preživetja. Medtem pa smrt starega očeta nima nobenega vpliva na število vnukov.

Učinek babičine penzije na vnučkino zdravje

'Učinek stare mame' je mogoče uporabiti celo za namene razvojne pomoči družbeno prikrajšanim skupinam prebivalstva, svetuje ekonomistka Esther Duflo z znamenitega Massachusetts Institute of Technology. Ugotovila je, da starostna pokojnina, ki jo južnoafriška vlada namenja revnim temnopoltim prebivalcem, neposredno vpliva na zdravstveno stanje vnukov. Vendar samo, če denarno nakazilo dobi stara mama. Za dedkovo pokojnino se namreč izgubi vsaka sled, pogosto v bližnji gostilni. Še posebej veliko korist imajo od tega revne južnoafriške deklice: sprva podhranjene in šibkega zdravja si od babičine pokojnine opomorejo iz zrastejo v postavna dekleta.