Nove analize, objavljene v mesečniku britanskega Kraljevega astronomskega združenja kažejo, da je naš planetni sistem nastal na drugačen način kot tisti, ki so jih doslej odkrili pri drugih zvezdah. Nova odkritja namreč kažejo, da nastajanje planetov, ki krožijo okoli zvezd ni uniformno, kar pomeni, da planeti ne nastajajo povsod na enak način, kot so astronomi domnevali do sedaj.
V zadnjih desetih letih so astronomi odkrili preko 100 zvezd, okoli katerih krožijo planeti. Nobeden izmed teh, t.i. ekstrasolarnih sistemov pa ni podoben našemu. Še več, nekateri izmed odkritih planetov zunaj sončnega sistema ima lastnosti, ki so popolnoma drugačne od planetov v našem osončju.
Vodja raziskav, dr. Martin Beer iz Univerze v Leicesteru, poudarja, da večina modelov o nastanku planetnih sistemov izhaja iz spoznanj o našem lastnem osončju. "Podatki kažejo, da se planeti v našem osončju zares razlikujejo od planetov drugih zvezd," je dejal dr. Beer. Zato skupina, ki se je ukvarjala z raziskavami meni, da ni nujno da naše vedenje o planetnih sistemih temelji zgolj na znanju o 'domačem planetnem sistemu'. Na podlagi tega mnenja so britanski astronomi postavili tudi tezo, da je naš sončev sistem nekaj posebnega in ekratnega v Vesolju, kar bi tudi pomenilo, da iskanje Zemlji podobnih planetov drugje ne bi obrodilo sadov.
Kje so druge 'Zemlje'?
V primerjavi z do sedaj odkritimi ekstrasolarnimi planetnimi sistemi naš kaže nekatere 'anomalije', pravijo britanski astronomi. Ta trditev namiguje, da morda obstajata dva ali celo več mehanizmov za nastajanje planetov. Ena od ugank je recimo velikost planetov, ki krožijo okoli drugih zvezd. Večinoma gre za velikanske plinaste planete, z maso podobno Jupitrovi ali celo večjo. V nobenem ekstrasolarnem sistemu pa doslej niso odkrili znakov, ki bi kazali, da okoli drugih zvezd krožijo tudi manjši planeti, velikosti Zemlje, sestavljeni iz kamnin. Znanstveniki sicer priznavajo, da je je to morda tudi posledica dejstva, da je majhne planete težko odkriti. Vse ekstrasolarne 'velikane' so namreč odkrili s pomočjo opazovanja gravitacijskih motenj, ki jih povzroča kroženje tako velikih planetov okoli zvezd. Ena izmed značilnosti ekstrasolarnih planetov je tudi, da večino krožijo okoli svojih matičnih zvezd po zelo ekscentričnih, eliptičnih orbitah, ki so veliko bolj sploščene kot krožnice planetov v našem osončju.
Katera teorija je prava?
Po dosedanjih teorijah naj bi planeti nastali z gravitacijskim združevanjem prašnih delcev med zvezdami v trdno jedro. Okoli tega jedra naj bi se potem razvili bodisi kamniti planeti kot so Merkur, Venera, Zemlja in Mars bodisi plinasti velikani kot sta na primer Jupiter in Saturn. Večina ostalih teorij je izpeljanih iz te osnovne predpostavke. Seveda pa te teorije ne vključujejo nastanka velikanskih plinastih planetov, kakršne so odkrili pri drugih zvezdah.
Druga, bolj dinamična vrsta teorij o nastanku planetov pravi, da so planeti nastali kot posledica nenadnega gravitacijskega kolapsa plinastega obroča, ki obdaja zvezde, ko so te še mlade (seveda v astronomskem pomenu te besede).
Trenutno ni mogoče ugotoviti, katera izmed teorij je prava in po mnenju večine znanstvenikov bo potrebnih še veliko opazovanj, da bi to dognali.
Majhnih planetov pri drugih zvezdah še ne znamo poiskati
Sodobne tehnike opazovanja ekstrasolarnih planetov temeljijo pretežno na opazovanju gravitacijskih motenj, ki jih t.i. 'vroči Jupitri' povzročajo pri gibanju okoli matičnih zvezd. Ker drugih tehnik še ne poznamo, nekateri astronomi menijo, da so odkriti planetni sistemi pač posledica dejstva, da drugih planetnih sistemov še ne znamo poiskati.
"Tako je, kot bi ribiči sklenili, da so vse ribe večje od 5 centimetrov, ker so luknje na ribiški mreži pač tako velike," pravi dr. Beer. Kot pravi, bo potrebnih še najmanj pet let, preden bodo astronomi sposobni odkrivati sisteme, kakršen je naš. "Šele potem bomo vedeli, ali je naš, Sončni sistem, res nekaj posebnega ali pa nekaj popolnoma vsakdanjega," pravi dr. Beer. "Ne glede na to pa do sedaj znani podatki dopuščajo možnost da je Sončev sistem nekaj posebnega v primerjavi z drugimi. Če se bo to izkazalo za resnično, potem je naše razumevanje nastanka planetov nedvomno pogojeno le z našim znanjem o Sončnem sistemu," še pravi dr. Beer.
