Slovensko planinsko pot pretekel v sedmih dneh

Zupančič je planinsko pot pretekel v dobrih sedmih dnevih, rekord pa mu je uspelo podreti kljub neprespani noči, poškodbam in bolečinam.

Večkratni zmagovalec Triatlona jeklenih in aktualni državni prvak v gorskem maratonu je ubral zelo hiter tempo in je po poti, na kateri je potrebno skupno premagati za dobrih 45.000 metrov vzponov, premagoval po več kot 100 kilometrov dnevno. Ob tem velja izpostaviti, da je SPP speljana večinoma po planinskih stezah, zlasti v Kamniško-Savinjskih Alpah in v Julijcih pa je potrebno premagati tudi nekatere zelo zahtevne poti, opremljene s klini in jeklenicami.

Zupančič je zadnja dva dneva v določeni meri plačal davek izjemno hitrega tempa ter minimalnega časa za spanje. V prvih dveh dneh je na primer spal vsega le okoli tri ure. Svoje so naredile še poškodbe kolen, žulji in vrsta drugih nevšečnosti, vključno z vremenom.

Prav te okoliščine dajejo še večjo težo Zupančičevemu rezultatu. Fizično in psihično izčrpani Zupančič je po nočnem spustu z Nanosa ob tretji uri zjutraj brez vmesnega počitka nadaljeval začrtano pot, najprej proti Vremščici. Pri tem je vztrajal v mraku, burji in mestoma slabo označeni poti, zaradi česar je tudi izgubil nekaj dragocenega časa. K sreči se mu je v zadnjih kilometrih poti pridružilo več spremljevalcev, sicer zelo povezane gorskotekaške skupnosti, obenem so deževale tudi spodbudne besede spremljevalcev na terenu in navijačev, ki so preko spletnih forumov spremljali podvig.

Še bolj zanimivo je bilo spremljati Zupančiča v zadnji uri, ko je ob oceni, da lahko realno izboljša rekord SPP za celih 24 ur, pozabil na bolečine in začel najprej s hitro hojo, nato pa še s tekom, tudi po klancu navzgor. Zadnja dva kilometra do Ankarana sta bila domala šprinterska, Zupančič pa je ob glasnem navijanju številnih navijačev in naključnih mimoidočih prispel na zadnjo kontrolno točko SPP v natančno sedmih dneh, 14 urah in 45 minutah.

Lani je Klemenu Trilerju uspelo preteči SPP v osmih dneh, 14 urah in 45 minutah.

Slovenska planinska pot (SPP) je najstarejša in najdaljša slovenska vezna pot, obenem pa je tudi najstarejša tovrstna vezna pot v Evropi in na svetu, so sporočili iz Planinske zveze Slovenije (PZS).

SPP je 1. avgusta letos praznovala 60 let od odprtja v dolžini 600 kilometrov s skupnih 45.200 metri vzpona in 45.500 metri spusta. Označena je s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji, Knafelčevo markacijo (rdeč krog z belo piko) in številko 1. Če bi jo dobro pripravljen planinec želel prehoditi v enem zamahu, bi za to potreboval približno mesec dni. Doslej je SPP uspešno (večina po kosih) prehodilo približno 9500 planincev.