Slovenca z evropskim rekordom ujela tuno velikanko

Minuli konec tedna je bilo v Omišlju na Krku tekmovanje v lovu na največje jadranske ribe Big Om Omišalj. Pri tem pa sta se z ekstremnim ulovom izkazala Slovenca Marko Založnik in Mitja Turk. Zmagala sta z 292 kilogramov težko tuno, ki je s svojimi rokami nista mogla dvigniti na čoln, da so jo z njega spravili, pa so morali pripeljati celo dvigalo.

Na drugem mestu je bila prav tako slovenska ekipa, ki je ujela 174 kilogramov težko tuno. Ta bi se ekipi skoraj izmuznila, ko so jo želeli potegniti na suho, saj se je takrat, ko je bila riba že mrtva, strgal laks. Riba je začela takoj toniti, ulov pa je rešil eden izmed članov posadke, ki je skočil v morje in jo uspel z vrvjo privezati za rep. Nekaj sekund poznejši odziv bi lahko bil prepozen, saj ribe ne bi bilo več. Na tretjem mestu tekmovanja, ki se ga je sicer udeležilo 40 ekip iz sedmih držav, pa je bila hrvaška ekipa.

Od razburjenja jima je srce skočilo v grlo

Govorili smo z Založnikom, ki je držal ribiško palico in se s svojim telesom boril proti 300-kilogramski ribi. Že takoj, ko sta ribo opazila v bližini čolna, sta se skupaj vprašala, ali imata dovolj dobro opremo za tako ribo. Kljub vsem pomislekom ju je premagala želja po izzivu in sta se odločila, da jo pretentata in jo poskušata ujeti. V morje sta vrgla trnek, Založnik je prijel za palico, in ko sta videla, da je riba zgrabila, jima je "srce skočilo v grlo", pojasnjuje slovenski športni ribič.

Ko je na palici aktiviral zaporo, ju je riba vlekla naokoli od 500 do 600 metrov. Ribiča sta se borila v stand-up tehniki, ki je za ribiče najbolj zahtevna, saj se ne smejo usesti, palico pa imajo vpeto v nekakšen predpasnik (poglej fotografijo). Po uri in pol je Založnik začutil bolečine po celem telesu, pred očmi pa je imel podatek, da so se hrvaški ribiči z 249 kilogramov težko tuno bojevali kar osem ur. Bal se je, da bo tako ribo zato nemogoče obvladati. K sreči je nato riba začela popuščati in sta jo nekako potegnila do čolna. Ko sta jo videla praktično popolnoma izmučeno ob čolnu, kar nista mogla verjeti, kako jima je vse skupaj uspelo.

Pri čolnu sta ribo harpunirala in pri tem zlomila harpuno. Pod prsnimi plavutmi sta morala ribi prerezati žile, da je iz nje iztekla kri, ki je pri tunah strupena, saj se medtem, ko se riba muči s trnkom, močno napenja, zato je njeno telo preplavljeno z mlečno kislino.

Največji uspeh več kot podvojili

Čoln, ki sicer lahko vozi s hitrostjo 28 vozlov, je zmogel le 6 vozlov. Ker bi morala priti v pristanišče do 19. ure, sicer bi bila diskvalificirana, sta razmišljala, kako priti v pristanišče. Pomoč jima je nato, ko sta razložila, kakšen problem imata in da imata zmagovalno ribo, ponudil kapitan turistične ladjice, ki je bila polna turistov. Ribo so na čoln dvignili z ladijskim vitlom. Pri tem je čoln skoraj potonil, saj je bila riba res težka in velika. Položena je bila čez celo zadnjo ploščad čolna, kljub temu pa je še kak meter visela čez rob čolna.

Uspeh je rezultat ekipnega dela

"Loviti tako veliko žival je timsko delo. Midva z Mitom sva izredno dober tim. Vsak natančno ve, kaj mora storiti. V vsaki situaciji izredno dobro reagirava. Zato je ta riba ravno toliko moja, kot je tudi njegova," pojasnjuje Založnik. Pri tem še dodaja, da sta imela na tekmovanju najmanjši čoln, ki pa je ujel največjo ribo. Na koncu te debate pa je še povedal, da bo v primeru, da še kdaj ujame tako velik plen, ribo osvobodil.

No, ribe pa niso pojedli tekmovalci, temveč ostane organizatorju tekmovanja. Založnik pojasnjuje, da gre izkupiček od prodanega mesa na svetovnih prvenstvih po navadi za dobrodelne namene. "Za otroke ali pa za revne ljudi, kaj bodo Hrvati naredili, pa ne vem."

Štefan Žuna, ki se prav tako ukvarja s športnim ribolovom, je dejal, da še nobenemu Evropejcu ni uspelo v dveh urah iz morja izvleči 292 kilogramov težko tuno. Obstajajo tri tehnike športnega lovljenja rib. Ena izgleda približno tako, da ribo, ki poje vabo, privežejo za bojo, ki ji nato ribiči sledijo s čolnom, druga je podobna stoječi, vendar pa človek sedi in ima palico vpeto v čoln oziroma v za to posebej namenjen sedež, tretja pa je opisana stoječa tehnika, ki je za ribiča tudi najbolj zahtevna.

Država za svetovno prvenstvo ne da niti grba in zastave

Skupaj z Založnikom sta se predlani udeležila svetovnega prvenstva in osvojila sedmo mesto. Založnik je pri tem opozoril na problem financiranja udeležbe na takih tekmovanjih, saj jim država do zdaj pri tem ni pomagala. "Za udeležbo moram iz svojega žepa prispevati okoli 5.000 evrov. Predlani še celo grba in zastave nisem dobil od države in sem tudi za njiju plačal sam. Hodil sem od enega do drugega ministrstva, jim govoril, da grem na svetovno prvenstvo, pa nisem dobil ničesar. Šli smo v Mehiko, kjer je plapolala slovenska zastava, igrala slovenska himna. Poleg moje je bila še ena slovenska ekipa, ki je osvojila peto mesto, kar je za Slovenijo izreden uspeh, ampak vse stroške smo pa pokrili sami".