

Vsi poznajo gospoda v svileni pižami – srečnega in zadovoljnega starčka, s katerim bi rade volje zamenjal vsak moški. Eden najuspešnejših urednikov, odkar obstaja novinarstvo, je živa in živahna priča svojega časa, ki se lahko pohvali, da je s svojo revijo pomagal spremeniti svet. Res je, da seksualne revolucije ni sprožil sam, je pa bil njen najglasnejši zagovornik in ob tem je naredil vse, kar je mogel, za promocijo človekovih osebnih, seksualnih, finančnih in političnih svoboščin. In kako se je vse skupaj začelo?
Vsega je kriva zavrnjena povišica
Hugh Marston Hefner se je rodil 9. aprila 1926 v Chicagu. V osnovni in srednji šoli je bil kljub svoji inteligenci le povprečen učenec. Izstopal je predvsem zaradi svojih številnih dodatnih aktivnosti – med drugim je ustanovil tudi šolski časopis, za katerega je pisal članke in risal stripe. Z risanjem stripov je po poroki nameraval preživljati tudi svojo družino, a njegove zamisli niso nikogar zanimale. Leta 1951 je zato dobil obetavno zaposlitev pri reviji Esquire, ta pa je svoj sedež kmalu po tem preselila v New York. Hugh je zaprosil za pet dolarjev povišice, saj bi se moral iz Chicaga preseliti v dražje velemesto, a so ga zavrnili, zato se je trmasto odločil, da bo ustanovil svojo revijo.
Marilyn Monroe na naslovnici prve izdaje
Hefner je le s težavo našel distributerja in tiskarno, ki bi bila pripravljena natisniti prvi izvod, z denarjem pa so mu pomagali predvsem sorodniki in prijatelji. Njegova mama, ki sicer ni verjela v uspeh tovrstne revije, mu je posodila 1.000 dolarjev, v banki pa je Hef najel še 600 dolarjev kredita in kot varščino zastavil vse pohištvo, kar sta ga z ženo imela. Prva izdaja revije Playboy, ki se je v začetku imenovala še Stag Party, je tako nastala na kuhinjski mizi v njegovem majhnem stanovanju, njeno naslovnico pa je krasila legendarna fotografija Marilyn Monroe. Hafner se z Marylin nikoli ni srečal, zato pa je pravice za objavo fotografij za borih 75 dolarjev odkupil od podjetja, ki je izdalo njen koledar za leto 1949.
50.000 izvodov razprodanih v trenutku
Ko se je decembra leta 1953 prva številka Playboya znašla v kioskih po vsem mestu, ni še nihče vedel, ali bodo prodali dovolj izvodov in tako financirali naslednjo izdajo, zato na naslovnici ni bilo nobenega datuma. Takoj, ko je Hefner izvedel, da so v trenutku prodali vseh 50.000 natisnjenih izvodov, pa je spoznal, da mu uspeh ne more uiti. Po poplačilu tiskarja in distributerja mu je ostal še kup denarja za naslednjo številko. Hugh je po prvem uspehu začel razmišljati velikopotezno – najel je mlade perspektivne pisce, fotografe, risarje in strokovnjake za promocijo. Drugo je zgodovina.
Neustavljiva rast Playboyevega imperija
Po desetih letih Playboyevega izhajanja so prodali že po milijon izvodov mesečno, konec šestdesetih let pa je bil Playboy že najbolj prodajan in najvplivnejši časopis na svetu, s katerim je Hefner puritansko Ameriko spodbujal k osvoboditvi iz jarma konservativnosti in zadržanosti. Podjetje Playboy Enterprises se je nezadržno širilo, pod njegovim okriljem pa je bilo vedno več Playboy klubov s številnimi počitniškimi letovišči, hoteli in igralnicami po vsem svetu. V korporacijo je danes vključena tudi knjižna in glasbena založba, manekenska agencija, izposojevalnica limuzin, filmski studio in televizijska hiša. Leta 1975 se je Hugh preselil v Los Angeles in tam zgradil Playboyevo graščino, v kateri še danes srečno živi skupaj s svojimi zajčicami in vlada svojemu megalomanskemu imperiju.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.