Naša galaksija Rimska cesta naj bi bila po najnovejših meritvah Evropske južne zvezdarne (ESO) v nemškem Garchingu v bližini Muenchna stara okoli 13,6 milijard let in tako le malo mlajša kot vesolje samo. Prve zvezde v naši galaksiji naj bi tako nastale že takoj po koncu brezzvezdne "temne ere", torej neposredno po velikem poku, do katerega je po dosedanjih ocenah prišlo pred okoli 13,7 milijard let.
Skupina astronomov iz ESO je starost Rimske ceste določila na podlagi opazovanja 7200 svetlobnih let oddaljene kroglaste zvezdne kopice NGC6397 v ozvezdju Ara, ki leži na južnem delu neba. V kroglaste zvezdne kopice so sicer zbrane najstarejše zvezde naše galaksije, nekatere med njimi so stare celo do 13,4 milijard let. Vendarle pa ta oddaljena sonca niso najstarejše zvezde v Rimski cesti, saj vsebujejo kemične elemente, ki niso mogli nastati ob velikem poku, temveč šele ob poznejših eksplozijah drugih zvezd. Doslej ni bilo jasno, kdaj naj bi nastala ta prva, pradavna generacija zvezd.
Astronomi so sicer merili delež berilija v različno razvitih zvezdah v zvezdni kopici. Berilij nastane ob eksplozijah supernov, ko težka atomska jedra trčijo ob lažja jedra. Znanstveniki so ugotovili, da se je berilij, ki so ga odkrili v zvezdah moral v tedaj še mladi Rimski cesti kopičiti več kot 200 milijonov let. Prve zvezde v Rimski cesti naj bi živele relativno kratko in naj bi kot supernove eksplodirale že ob začetku tega obdobja.
