Skoraj 56 odstotkov Slovencev nikoli ne vozi, potem ko so spili kaj alkoholnega, a je v kar 15 državah takšnih voznikov več. Sicer pa se Slovenci s 94 odstotki skupaj z Avstrijo, Estonijo, Portugalsko,Češko, Nizozemsko, Irsko, Dansko, Poljsko, Finsko in Švedsko uvrščajo med države, v katerih več kot 90 odstotkov anketiranih voznikov nikoli ne pije ali pa nikoli ne vozi s prekoračeno največjo dovoljeno količino alkohola v krvi. Skoraj 16 odstotkov Slovencev pije alkoholne pijače štiri ali več dni na teden; Slovenija se tako uvršča v veliko število držav, kjer je pogostih pivcev alkoholnih pijač med 15 in 25 odstotki. Izstopata predvsem Italija z dobrimi tridesetimi in Nizozemska s kar 33,4 odstotka tistih, ki pijejo alkoholne pijače vsaj štirikrat tedensko. Abstinentov je v Sloveniji 27,5 odstotka, na Hrvaškem pa je takšnih, ki nikoli ne pijejo, na primer kar 41 odstotkov. Polovica slovenskih voznikov sploh ne pije alkoholnih pijač, je še pokazala raziskava.
Za prometno varnost so najpomembnejši odgovori na vprašanje, kolikokrat na teden se zgodi, da vozniki vozijo s preseženo dovoljeno količino alkohola v krvi. Tu izrazito izstopa Ciper, kjer takšno kršitev trikrat ali večkrat tedensko priznava kar 3,3 odstotka voznikov, čeprav je v tej državi največja dovoljena količina alkohola v krvi 0,9 promila. Med 1056 anketiranimi Slovenci je le eden priznal, da vsak dan vozi s prekoračeno dovoljeno količino alkohola v krvi. Na videz ugodna številka postane manj ugodna, ko jo posplošimo na število aktivnih voznikov, saj to pomeni, da dnevno po Sloveniji vozi kar 1000 voznikov s prekoračeno dovoljeno količino alkohola v krvi.
28 odstotkov Slovencev meni, da bi morali vozniki piti manj kot doslej, 33 odstotkov pa je prepričanih, da vozniki sploh ne bi smeli piti alkoholnih pijač. Če upoštevamo še 35 odstotkov tistih, ki menijo, da bi smeli piti enako kot sedaj, ostane le malo Slovencev, ki menijo, da bi vozniki lahko pili več kot doslej. Raziskava še kaže, da je med zagovorniki popolne abstinence med vožnjo motornih vozil največ anketirancev v državah, kjer že tako ali tako velja popolna prepoved ali pa je dovoljena le minimalna količina alkohola v krvi. Policisti morebitno opitost voznikov najpogosteje preverjajo v Franciji. V zadnjih letih so namreč z alkotestom preizkusili kar 80 odstotkov voznikov, medtem ko je ta odstotek v Sloveniji precej manjši (36). Sicer pa slovenski vozniki spadajo med tiste, ki so bili bolj pogosto kaznovani zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Med anketiranimi vozniki so bili kar štirje odstotki že kaznovani, po deležu kaznovanih Slovenijo prekašajo le Estonija, Slovaška in Ciper.
Več kot 50 odstotkov Slovencev, največji delež med vsemi, je prepričanih, da jih bodo policisti vsaj včasih ustavili in preverili, ali vozijo pod vplivom alkohola, kar četrtina pa jih meni, da se bo to zgodilo pogosto. Na odgovore o količini alkohola, ki ga po mnenju anketiranih voznikov lahko popijemo pred vožnjo in še vedno ostanemo pod dovoljeno količino, vpliva vsebnost alkohola, ki je v posamezni državi dovoljena. Slovenci se s povprečno dovoljeno količino pod eno enoto alkohola uvrščamo tik za državami, kjer ni dovoljeno imeti alkohola v krvi ali pa je največja dovoljena vrednost 0,2 promila. Takšno stališče slovenskih voznikov je zadovoljivo, saj je navedena povprečna vrednost povsem realna ali celo prestroga glede na dovoljeno vsebnost alkohola v krvi, ki velja v Sloveniji. Prvi, čeprav blagi in pogosto nezaznavni, simptomi vpliva alkohola se sicer pojavljajo že pri koncentraciji 0,5 promila alkohola, ki jo naš zakon o varnosti v cestnem prometu še dovoljuje. Pri višjih koncentracijah je že moten vid, predvsem ostrina, zanimiv pa je tudi podatek, da vinjeni vozniki sistematično precenjujejo širino, podaljša pa se tudi reakcijski čas. Pri količinah nad 1,5 promila alkohola v krvi se omenjenim motnjam pridružijo še motnje ravnovesja, koordinacije okončin in motnje v govoru.
Mnoge raziskave so pokazale vpliv alkohola na vid, sluh in otip tudi že pri zelo majhnih količinah. Že pri 0,2 promila se začne zmanjševati sposobnost zaznavanj premikajočih se svetlobnih teles, pri 0,3 promila opažamo predmete bolj oddaljene, kot so v resnici, pri 0,5 promila pa se zmanjša sposobnost zaznavanja rdeče luči. Pri 0,8 promila se pojavi t.i. tunelski vid, ki se kaže kot zoženje vodnega polja, tudi ob manjših količinah alkohola pa se pojavi večja občutljivost na bleščanje. Na psihomotorne sposobnosti, ki se jih človek bolj zaveda, sicer alkohol manj vpliva kot na posobnost zaznavanja in opažanja.
