Zanimivosti

Preživeti ali umreti - najbolj znani brodolomi

Ljubljana, Slovenija, 30. 05. 2010 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Si predstavljate, da se navkljub vsem novim tehnologijam in satelitski pokritosti znajdete na samotnem otoku in vas nihče več let ne opazi? To bi bila zelo huda preizkušnja za telo in psiho.

Marsikdo ne bi bil sposoben živeti v divjini niti par dni. Kaj šele nekaj mesecev ali celo let. Smo precej mehkužni in po vsej verjetnosti nas bi pogubila že navadna bakterijska okužba sluznice, če ne bi imeli zdravil in suhega ter varnega mesta za počitek. Na svetu je še vedno precej popolnoma odmaknjenih otokov ali neraziskanih celinskih predelov, kamor še satelitska kamera redko pogleda.

Če smo v filmu Brodolom (2000) gledali Toma Hanksa, kako v obupu samote naveže enostranski prijateljski stik z odbojkarsko žogo Wilson, potem so iz zgodovine znani še veliko hujši primeri trpljenja ljudi in tudi junaške zgodbe o tem, kako so ljudje uspeli preživeti kljub težkim razmeram. Če je fiktivni uslužbenec FedExa preživel blage razmere rajskega otoka, potem so nekateri resnični brodolomci živeli v pravem peklu.

Preberite si nekaj bolj ali manj znanih primerov trpljenja in preživetja v najhujših razmerah.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ramzess
30. 05. 2010 13.47
"Marsikdo ne bi bil sposoben živeti v divjini niti par dni. Kaj šele nekaj mesecev ali celo let. Smo precej 'mehkužni' in po vsej verjetnosti nas bi pogubila že navadna bakterijska okužba sluznice, če ne bi imeli zdravil in suhega ter varnega mesta za počitek." Kaj naj bi pomenil pudarek na mehkužen, glavni problem je neznanje, ki je težava velike večine ljudi, ki se imajo za sodobno civilizacijo, ne znajdejo pa se niti v primestni hosti, kaj šele v kalšni parvi divjini. Ni čudno, da se domorodci čudijo, kako lahko 'civiliziran' človek sredi hrane in vode, umre zaradi lakote in žeje. Imajo prav, civiliran človek, ne ve nič o naravi, hkrati je preveč odvisne od tehnologije, in posredno od elektrike, od katere je odvisna ta tehnologija. Samo poglejte kako odpovedo že ob lokalni naravni katastrofi, potresu recimo, ko so kot kokoši brez glav, ne vedo kako bi se obrnili. Brez tehnologije, ki je odvisna od elektrike, niso več sposobni narediti nič, navsezadnje še zdravniki kleknejo, pravi čudež je, da toliko poškodovanih, če zanemarimo posledice s katerimi morajo živeti, ker zdravniki, pač ubirajo lažje in hitrejše poti. V takih okoliščinah se ljudje sprašujejo kje so tiste sorte zdravniki, ki so nekdaj hodili po hišah, s torbo v rokah. V divjini je podobno vse je odvisno od trenutnega zdravja in kondicije, ter znanja ki ga premoremo, sodoben trend medicine, katerega polsedica je odvisnost ljudi od zdravil po eni strani, ter zastrupljenosti in njihovih posledic po drugi strani, preživetje v kriznih okoliščinah samo še poslabšajo. V takih okoliščih nekateri ljudje celo spoznajo, da nekaterih zdravil sploh ne potrebujejo, in da so bili zavedeni. Pravijo, da se skrajnosti, kot jih prikazujejo filmi v resnici ne dogajajo, da se ljudje vendarle vedejo veliko civilizirano. Čeprav je zanimivo, da ob tem, ob katastrofagh nikoli ne slišimo ali beremo zgodb o ljudjeh, ki so bili že prej invalidi, o prizadetih, ki so v ustanovah, itd. (nikoli ne poovedo koliko je žrtev med njimi), temveč samo zgodbe o prej relativno zdravih ljudi, ki živijo povprečno življenje, in o tistih nad njimi, takih in drugičnih javno znanih ljudi. Preživetje je odvisno od marsičesa, nekateri ljudje v takih okoliščinah postanejo prav smešni, kot da se ne bi zavedali da niso v mestni džungli. Zanimivo je, da neredko otroci bolje znajdejo od odraslih, saj vpliv sodobnega sveta in odvisnosti nanjje ni tolikšen kot pri odraslih. Zavedato pa se je treba, da nererdko stari misleni vzorci, prepričanja, napačna prepričanja, napačno znanje, verski vložki, ne pripomorejo k preživetju, to bomo v prihodnje še kako spoznali. "Če je fiktivni uslužbenec FedExa preživel blage razmere rajskega otoka, potem so nekateri resnični brodolomci živeli v pravem peklu." Pekel je relativen, saj si ga marsikdo ustvari sam, kot posledico že omenjenih dejavnikov, tudi neznanja. Graf="Brez hrane in vode bi vsaj en čas še plo , ampak brez interneta !!!!!!!!! Ne to pa ne !" Da, strinjam, odvisni so tudi in informacij, oz. na tekočem z dogjanjem okoli sebe, doma, lokalno in v svetovnem merilu. Niti sam si ne predstavljam kako bi preživel brez tega, kakšna negotovost po tej plati je to, ko nisi na tekočem, ko neveš, kaj se dogaja, kaj lahko pričakuješ. Hujša od negotovosti je nepredvidljivost.
graf
30. 05. 2010 08.23
Brez hrane in vode bi vsaj en čas še plo , ampak brez interneta !!!!!!!!! Ne to pa ne !
ad-hoc
30. 05. 2010 08.23
hehe, to je tud prvo kar mi je na pamet pršlo, oh no Wiillson! hehehe
maggie24
30. 05. 2010 07.51
WIlsoooooon!!