Pred 200 leti umrl 'oče' klasične simfonije Joseph Haydn

Josep Haydn je zložil več kot tisoč del. V rodni Avstriji se ga letos še posebej spominjajo, saj mineva 200 let od njegove smrti. Umrl je na današnji dan, star 77 let.

Haydn (1732–1809), sin kolarja iz majhnega kraja Rohrau na tromeji med Avstrijo, Slovaško in Madžarsko, je bil neločljivo povezan z Železnim, glavnim mestom avstrijske Gradiščanske. Tu je imela eno svojih rezidenc madžarska plemiška rodbina Esterhazy, pri kateri je dolga štiri desetletja skrbel za glasbo, sprva kot namestnik, nato kot kapelnik.

Za Esterhazyjeve je ustvaril številne skladbe, globok pečat je pustil zlasti v klasični simfoniji in godalnem kvartetu, zato ga glasbena zgodovina označuje za "očeta" obeh zvrsti. Poleg 107 simfonij in 83 godalnih kvartetov je napisal več oper, maš, oratorijev, solističnih koncertov in klavirskih sonat. Skupaj je zapustil več kot tisoč del, kolikor jih je v njegov opus razvrstil nizozemski muzikolog Anthony van Hoboken.

Njegovih del pa niso izvajali le v tedanji habsburški monarhiji, popularen je bil tudi v Angliji, kjer se je mudil kar dvakrat in kjer med drugim zložil t. i. Londonske simfonije. Ljubljane kljub bližini nikoli ni obiskal, čeprav je njegovo glasbo slišala po zaslugi tedanje Filharmonične družbe, predhodnice današnje Slovenske filharmonije. Družba ga je leta 1800 celo imenovala za svojega častnega člana. V Železnem, mestu z 12.500 prebivalci, že od leta 1986 prirejajo Haydnov festival, od letošnjega 31. marca, dneva Haydnovega rojstva, pa skoraj ne mine dan, ko se obletnice ne bi spomnili s koncertom njegovih del. V jubilejnem letu bodo tam poustvarili vse njegove simfonije.

Na današnjo obletnico smrti so pripravili veliko slovesnost z napovedano udeležbo najvišjih državnih predstavnikov. V veliki dvorani dvorca Esterhazy bo zazvenel oratorij Stvarjenje. Na pobudo Železnega bodo orkestri in pevci to skladbo izvedli tudi drugod po svetu, med drugim v Antwerpnu, Varšavi, Atenah, Rimu, Bostonu, Torontu in Seulu.