Newyorška parada na noč čarovnic oziroma halloween velja za največji tovrstni ameriški dogodek. Lani je npr. potekala v znamenju mesta New Orleans, ki ga je konec avgusta lani opustošil orkan Katrina. Halloween sicer praznujejo predvsem otroci, ki našemljeni od vrat do vrat nabirajo sladkarije, newyorška parada pa vsako leto pritegne okrog dva milijona gledalcev in na tisoče udeležencev iz vsega sveta.
V Sloveniji se v zadnjih letih uveljavlja noč čarovnic, pojav, ki smo ga prevzeli iz angleško govorečih dežel. Na balkone, okna, vhodna vrata ali drugam ob 31. oktobru postavljajo izdolbeno bučo z izrezanimi očmi in usti, v notranjosti buče pa gori sveča. Otroci se preoblačijo v čarovnice.
Etnologinja Mateja Habinc je prepričana, da se bo noč čarovnic v Sloveniji vsekakor ohranila. Habinčeva, ki je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete doktorirala na temo praznikov, meni, da etnologi ne bi smeli ničesar obsojati oziroma vnaprej zavračati, kajti v interesu stroke je opazovati, kaj se dogaja med ljudmi.
Eden od novejših pojavov v Sloveniji je tudi noč čarovnic in čeprav gre za "uvoz", se je zelo hitro "prijel". Za stroko je ob tem zanimivo opazovanje dogajanja od komercialnega do družabnega, postavljanje buč v hišah, šolah, vrtcih, ob tem pa tudi ugotavljati, kaj vse to pomeni za različne skupine ljudi, je dejala.
Noč čarovnic se bo tako vsekakor ohranila, podobno kot na primer valentinovo, meni Habinčeva. Pri noči čarovnic je opaziti več segmentov, saj gre tako za zabavo, za preoblačenje in krašenje kot tudi nakupovanje določenih izdelkov, ki so naprodaj v trgovinah. "Več ko ima določen dan oziroma praznik segmentov, večja je možnost, da se obdrži, in to ne le na komercialni ravni."
Dolbenje buč stari slovenski običaj
Vzporedno je po njenem mnenju treba opozoriti na nekatere pojave v tem jesenskem obdobju, ki so na Slovenskem že obstajali, vendar pa niso imeli neposredne povezave z "nočjo čarovnic", kot jo poznamo danes. Tako so na primer v času pobiranja pridelkov v panonskem delu dolbli buče.
Tudi v istrskih vaseh so v tem času praznili buče, 31. oktobra zvečer pa vanje dali goreče sveče in vse skupaj postavili pred hiše, je povedala Dorina Dobrinja iz Hiše od Bardinca, krajevne etnološke in domoznanske zbirke v Loparju v okolici Kopra. S tem naj bi od hiš odganjali čarovnice. To šego zdaj ohranja Hiša od Bardinca.
Nekatere šole, knjižnice in muzeji po Sloveniji v dnevih pred nočjo čarovnic organizirajo različne delavnice, na katerih otroci izrezujejo buče ali pa že izrezano prinesejo s seboj in potem tekmujejo, čigava je lepša. Posebne prireditve in zabave pripravljajo tudi v lokalih in hotelih.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.