
Rezultat večdnevne raziskovalne jamarske odprave v najglobljo jamo v Sloveniji in 12. najglobljo na svetu, brezno Čehi 2, predstavlja največjo doseženo globino slovenskih jamarjev na slovenskih tleh. Na dnu Čehov 2 pred tem ni bilo še nobenega Slovenca. Kot je povedal predsednik Jamarske zveze Slovenije Jordan Guštin, je po zadnjih podatkih dno najgloblje slovenske jame osvojilo kar osem slovenskih jamarjev, ki so do dna prišli v treh ekipah.
Priprave na zelo zahtevno odpravo, ki se je začela minulo soboto, 24. novembra, in v kateri je sodelovalo kar 50 jamark in jamarjev iz društev in klubov članic slovenske jamarske zveze, je domačim jamarjem vzela približno pol leta. O zahtevnosti ekspedicije - vodja odprave je Tone Palčič, ki se je prav tako spustil v brezno -, pričajo tudi podatki o opremi. Jamarji so v jamo prinesli skoraj dve toni tehnične opreme, ki je bila potrebna za napredovanje, v jami pa so postavili tri bazne tabore. Podvig slovenskih jamarjev je bilo možno spremljati tudi prek svetovnega spleta, glavni sponzor odprave podjetje Siol je namreč celotno dogajanje, skupaj z ekskluzivnimi posnetki podrobno sproti predstavljalo na spletišču www.siol.net.
Vhod v jamo na nadmorski višini prek 2000 m so leta 1991 odkrili češki, pozneje pa so pobudo prevzeli italijanski jamarji, ki so do leta 1993 prodrli 1370 m globoko in skoraj 4000 m daleč v masiv Rombona. Pred dvema letoma so ukrajinski jamarji v štirinajst dni trajajoči ekspediciji odkrili nov splet rovov, ki jih je pripeljal na globino 1380 m. Vsekakor gre za nov uspeh slovenskih jamarjev ter podvig. Dejstvo je namreč, da je jama precej težavna, značilni za jamo so zelo ozki in dolgi ter težko prehodni rovi. Poleg velikih globinskih razlik, pa so se morali jamarji spopadati tudi z nizkimi temperaturami nekaj nad lediščem, 100 odstotno vlago in prepihom. Jama pa je tudi orientacijsko zelo zahtevna, saj je največja težava spodnjega dela jame v številnih neraziskanih in slepih rovih.
Zamisel o slovenski jamarski odpravi v Čehi 2 je dozorela letos poleti v Jamarskem klubu Borovnica. Glavni namen odprave je bil opraviti nove raziskave, ki bi slovenske jamarje pripeljale čim bliže rekordu. Eden od razlogov za odločitev, zakaj ravno Čehi 2, je ta, da v tej jami in na takšni globini slovenski jamarji še niso delovali. Zahtevnost projekta tako po finančni kot logistični plati je botrovala temu, da je organizacijo ekspedicije kot vse-slovenski projekt prevzela Jamarska zveza Slovenije. Tako široko zasnovane jamarske raziskave so v Sloveniji nazadnje potekale pred natanko 30 leti, ob odkrivanju Pološke jame pri Tolminu in bile leta 1972 kronane z jugoslovanskim globinskim rekordom minus 704 m.