V 19-ih različnih raziskavah, ki jih bo Evropska vesoljska agencija objavila v posebni številki časopisa Planetary and space science, so znanstveniki ugotovili, da sta si planetarni atmosferi presenetljivo podobni. Kljub različnim velikosti in masi ter oddaljenosti od Sonca, imata namreč oba atmosfero, ki v vesolje seva snope električno nabitih delcev. Ti delci dobivajo hitrost zahvaljujoč solarnemu vetru, prostim elektronom, ionom in protonom, ki jih oddaja Sonce.
Solarni vetrovi zaobidejo Zemljo, saj jih uklanja Zemljino magnetno polje. Ker pa tako Mars kot Venera nimata večjega magnetnega polja, sta njuni atmosferi izpostavljeni delovanju solarnega vetra. Kot so ugotovili znanstveniki, se pri medsebojnem delovanju solarnega vetra in atmosfer obeh planetov ustvarja šibko magnetno polje, ki obkroža planeta in na njuni nočni strani ustvarja dolg rep.
Kljub razliki v gostoti atmosfere Marsa in Venere - Venerina je gostejša, Marsova pa redkejša - je sestava njunih magnetnih polj podobna. "Do tega pojava pride zato, ker je gostota ionosfere na višini okoli 250 kilometrov nenavadno podobna pri obeh planetih," je povedal astronom Tielong Zhang iz Akademije za znanost v Avstriji.
Meritve so izvedli s pomočjo naprave, imenovane aspera, ki je bila nameščena na obeh sondah. Sondi sta meritev izvajali na območjih za planetoma, kjer je koncentracija električno nabitih delcev največja. Znanstveniki upajo, da bodo na podlagi opazovanja in preučevanja izgub iz atmosfere obeh planetov lahko pogledali v preteklost. Rezultati bi namreč lahko močno pripomogli pri razumevanju evolucije planetarnega podnebja.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.