Po vrnitvi z dopusta je kmalu vse po starem

Najnovejša raziskava nizozemskih strokovnjakov kaže, da sicer občasno uživamo na dopustu na morju in v planinah, vendar vsi dnevi na letovanju niso idealni. Jeroen Nawijn je izdelal krivuljo srečnih obdobij ljudi na dopustu. Naše razpoloženje je najslabše na samem začetku letovanja, potem se prične dvigovati, dan pred vrnitvijo pa je na najvišji ravni. Nawijn pravi: "Najbolj nevarnih je prvih nekaj dni, saj lahko turisti postanejo žrtve diareje, lahko pa imajo tudi težave s srcem."

Philip Pearce z univerze James Cook v Avstraliji je vzel pod drobnogled turiste, ki obiskujejo tropske otoke. Ugotovil je, da so bili najbolj nerazpoloženi v drugem in tretjem dnevu dopusta, saj so imeli takrat največ zdravstvenih težav. Pri njih se je pojavljali srbenje, utrujenost, alergije, vnetja ušes in astma.

Za slabo počutje pa ni vedno kriva samo klima, temveč tudi prosti čas, ki nam je na letovanju na razpolago. Ad Vingerhoets, ki se na nizozemski univerzi v Tilburgu ukvarja s proučevanjem kakovosti življenja, temu pravi "bolezen prostega časa". Pri teh ljudeh se simptomi pojavljajo med vikendom in na dopustu. Vingerhoets verjame, da je bolezen prostega časa v resnici nesposobnost oseb, da bi sprejele ritem življenja izven delovnika. Najbolj prisotna je pri ljudeh v velikih mestih. V njihovem prostem času pride pogosto do glavobolov, bolečin v mišicah, slabosti. Strokovnjak to stanje povezuje z deloholizmom, najbolj pa prizadene tiste, ki delajo na zahtevnih in odgovornih mestih.

Nizozemski strokovnjaki so svojo študijo, v kateri je sodelovalo 1350 turistov, zaključili z besedami: "Tudi če smo uživali na dopustu, je dobrega razpoloženja kmalu konec, saj že po dveh tednih izginejo vsi pozitivni učinki. Izkazalo se je, da bi morali ljudje iti na počitnice bolj pogosto in za krajša obdobja. Najbolj blagodejni dopusti trajalo le od dva pa do šest dni, preživeti pa jih je treba aktivno."