Ljudske množice seveda niso zahtevale njegove krvi, pač pa so se večinoma zbrali radovedneži in oboževalci, ki so Blaina spremljali vseh šest tednov. Po njihovih besedah David izžareva presenetljivo auro in je pravi čudež človeške vzdržljivosti. Davida pa niso spremljali le oboževalci, ampak tudi nasprotniki, ki so v škatlo metali jajca, žogice za golf, mu prekinjali oskrbo z vodo ter z daljinsko vodenimi letali v škatlo spuščali najrazličnejšo hrano. David se je namreč odločil, da bo šest tednov preživel zgolj ob vodi.
V tem času so ljudje na različne načine skušali pritegniti pozornost moškega, ki se je odločil za ekshibicijo posebne vrste. Med najuspešnejšimi je bila neka ženska, ki je s kazanjem svojega oprsja dokazala, da Davidu kljub stradanju še vedno dobro delujejo vsi čuti.
Mnogi so tudi nestrpno čakali na katerikoli predmet, ki ga je David zalučal iz škatle, ponavadi pa je lovljenje spominkov spremljalo navdušeno vpitje opazovalcev. Najbolj vdani se tako lahko pohvalijo z njegovimi nogavicami, svinčniki, toaletnim papirjem in vrečami za smeti, ki jih je uporabljal namesto stranišča. 11-letna Coralie Cahill, ki je ujela eno od Davidovih improviziranih stranišč, je povedala, da se je zdi Blaine malo čudaški, a da bo kljub temu obdržala njegov spominek.
Končno na tleh
26-letna oboževalka Margaret Moynihan, ki je redno obiskovala Blaina, je povedala, da je bilo spuščanje škatle z Davidom zelo čustven trenutek. "Iz oči so mi pritekle solze, ko so ga spustili na tla. Zelo sem vesela, da je to končno za njim, čeprav sem po drugi strani žalostna, ker ga ne bom več videla," je povedala.
20-letni Amrit Ahluwalia pa je želel le videti, kakšna je atmosfera na prizorišču dogajanja. "Bilo je še kar zanimivo, a v primerjavi z njegovimi preteklimi senzacijami, živ dolgčas!" Mnoge gledalce je dejansko pustil na cedilu; od mojstra čaranja so pričakovali, da bo njegov prihod iz škatle velik bum in nasploh nekaj posebnega. Mnogi so menili, da bo žerjav škatlo izpustil v reko, Blaine pa se bo skušal rešiti iz potapljajoče se steklene ječe, ali pa, da bo iz škatle preprosto skočil na zemljo živ in zdrav, kot lani v New Yorku, kjer je skočil iz visokega betonskega stebra. Ali pa, da bo iz škatle izginil neznano kam in se razblinil kot dim. Vendar se ni zgodilo nič takšnega. Namesto tega je žerjav počasi spustil škatlo na tla, potem pa so jo prevrnili in tako Blainu pomagali izstopiti iz nje. Strah, da ne bo sposoben hoditi, je bil odveč, čeprav ga je malce zanašlo, imel pa je dovolj moči tudi za ganljiv govor, ob katerem je množica dobesedno ponorela.
In to je bila tudi edina atrakcija, ki je uspela Davidu. Namreč ne to, da je preživel 44 dni ob vodi, ampak neverjetna reakcija sicer čustveno hladnih Britancev. Ne glede na to, ali so ga v teh tednih ljubili ali sovražili, ga je zadnji dan pri spuščanju spremljalo več kot 250.000 ljudi.
