Poročilo ZN, ki so ga v sredo objavili v New Yorku, je pokazala, da je več milijonov ljudi v Ukrajini, Belorusiji in Rusiji, ki jih je prizadela eksplozija v Černobilu, "kronično odvisnih" od mednarodne pomoči, in da je treba sprejeti nove ukrepe za reševanje položaja. Izjemno veliko denarja gre za zdravljenje prizadetih, več pa bi bilo treba storiti na področju brezposelnosti in zaščite okolja, opozarja poročilo ZN. "Treba bo spremeniti način razdeljevanja pomoči ljudem, ki še danes trpijo zaradi katastrofe v Černobilu, in pripraviti dolgoročne razvojne projekte za območja," je opozoril vodja urada ZN za humanitarne zadeve (OCHA) Kenzo Ošima.
Aprila bo minilo 16 let od najhujše jedrske nesreče v zgodovini. V ukrajinski jedrski elektrarni Černobil sta 26. aprila 1986 dve eksploziji razdejali četrti reaktor elektrarne, ob tem pa je v zraku nastal velik radioaktivni oblak, ki se je razširil. Vpliv nesreče na zdravje ljudi in okolje še zdaj ni povsem znan. Po podatkih ukrajinskega zdravstvenega ministrstva zdravstvene posledice nesreče danes občuti več kot 2,6 milijona Ukrajincev, več kot 80.000-im pa je priznana različna stopnja invalidnosti. Poročilo ZN opozarja predvsem na rak na ščitnici, saj naj bi se število nekaj tisoč obolelih v prihodnjih letih povečalo še za 10.000.
Ob eksploziji četrtega reaktorja černobilske elektrarne je takrat po uradnih podatkih umrlo 31 ljudi, v zraku pa je nastal smrtonosni radioaktivni oblak, ki je oplazil precejšen del Evrope. Po eksploziji, ki se je zgodila med varnostnim preizkusom, je izbruhnil silovit požar, ki je v ozračje poslal ogromne količine radioaktivnih elementov. Radioaktivnost, ki se je ob tem sprostila, je bila 500-krat večja od tiste, ki jo je povzročila bomba, ki je padla na Hirošimo. Najhujše sevanje sta poleg Ukrajine utrpeli še Belorusija - Černobil leži le 7 kilometrov od meje s to državo - in Rusija. Na moskovskem pokopališču Mitino je pokopanih 28 gasilcev, ki so umrli po gašenju požara v elektrarni.
Po eksploziji so na območje poslali približno 300.000 ljudi, ki so pomagali pri odpravi posledic nesreče in evakuaciji 52.000 prebivalcev bližnjega kraja Pripjat. Vsi "likvidatorji", kot so poimenovali te reševalne enote, so bili močno obsevani, saj niso imeli ustrezne opreme. Po podatkih ruskega ministrstva za zdravstvo je doslej umrlo že približno 30.000 likvidatorjev oziroma vsak deseti. V kar 38 odstotkih primerov je šlo za samomor. Poleg tega je več kot tretjina likvidatorjev invalidov.
