Odkrili največji vulkan, velik kot Britansko otočje

Geologi te dni razveseljujejo z novim odkritjem. Sredi Tihega oceana, kakšnih 1600 kilometrov vzhodno od Japonske, so na morskem dnu odkrili vulkan. Po vseh opravljenih meritvah so razkrili, da gre za največji vulkan na svetu, njegova površina pa je približno enaka površini Britanskega otočja. Vulkan se razprostira na okoli 310.000 kvadratnih metrih površine, vrh pa je na višini 3500 metrov nad morskim dnom, a še vedno pod morsko gladino.

Vulkansko območje se imenuje plato Tamu, ime pa je dobilo po univerzi, s katere prihaja skupina geologov. Nastal naj bi po izbruhu lave pred 144 milijoni let. "Gre za največji vulkanski plato, ki ima v svojem osrednjem delu le en vulkanski vrh." Po velikosti je ta vulkanski plato primerljiv z vulkanom na Marsu, imenovanim Olympus Mons. Ta velja za največji vulkan v našem sončnem sistemu. "Olympus Mons je orjaški, saj meri več kot 20 kilometrov v višino, a njegova skupna površina je le za 25 odstotkov večja o površine platoja Tamu," pojasnjujejo geologi.

Do zdaj so geologi menili, da Tamu sestavlja več manjših vulkanov. Tako velikih vulkanskih sistemov je na morskem dnu več. Tudi večji so. Ameriški geolog William Sager s teksaške univerze, ki je vodil projekt raziskovanja platoja Tamu, je na osnovi kamnin, ki so jih dobili z vrtanjem v morsko dno, in na osnovi opazovanja seizmične aktivnosti razkril, da ima plato zgolj eno vulkansko jedro. "Raznolikost zemeljskega površja je še vedno slabo raziskana in razumljena, saj so se takšne mega pošasti pred nami skrile pod morsko površino," se je za revijo Nature Geoscience pošalil Sager.

Ognjeniški platoji, ki so nastali po izbruhu ognjenika, so največje površinske oblike vulkanskega nastanka. Večinoma so nastale tako, da so velike količine tekoče lave preplavile ravnino. Ognjeniški platoji lahko zavzemajo tudi več tisoč kvadratnih kilometrov. Po besedah Sagerja je največji vulkanski plato Ontong Java, ki se na dnu Tihega oceana razprostira vzhodno od Salamonovega otočja. Njegova površina je enaka površini Francije, pravi Sager in dodaja, da gre za sistem več vulkanov. Največ ognjeniške dejavnosti poteka na morskem dnu, zato tamkajšnji ognjeniki številčno daleč prekašajo kopenske.