Hugo je najbolj francoski in hkrati najbolj univerzalen pisatelj. Dedič hegemonistične vizije francoske revolucije dolguje velik del svoje univerzalnosti intimni zvezi, ki jo je znal stkati s Francijo, zvezi, ki so ji zavidali številni politiki v zgodovini. Kdo se še spominja predsednika Francije, ki je odkril kip Victorja Hugoja leta 1902, se sprašuje francoski časnik Le monde in dodaja: "Hugo je bil rojen pred 200 leti, vendar nas bo vse pokopal."
Zastavonoša v boju med starim in modernim
Francija se je velikega genija spomnila s slovesno prireditvijo v njegovem rojstnem mestu z naslovom, vzetim iz enega njegovih najbolj znanih verzov To stoletje je imelo dve leti, ki sta se je med drugim udeležila francoski premier Lionel Jospin in ministrica za kulturo Catherine Tasca. V njegovo čast bodo letos po vsej Franciji in tudi v tujini pripravili številne prireditve, razstave, gledališke predstave z uprizoritvijo njegovih del. Nek italijanski modni kreator je celo dobil navdih za novo kolekcijo pri osebah iz Hugojevih del.
Victor Hugo je bil univerzalna oseba, nikomur ni pripadal, saj je poosebljal celotno človeštvo v njegovem boju proti zli usodi in v boju za napredek, so besede predsednika senata Christiana Ponceleta. Bil je zastavonoša v sporu med "starim" in "modernim", poudarjajo politiki in omenjajo njegovo "preroško vizijo o združenih državah Evrope". Tako je Jospin opozoril, da je Victor Hugo že leta 1855 predvidel skupni denar, in dodal, da njegovo sporočilo "presega celo evropski projekt". Nekdanji minister za pravosodje Robert Badinter, pobudnik ukinitve smrtne kazni v Franciji v začetku osemdesetih let, pa je Hugoja označil za "največjega privrženca odprave smrtne kazni".
