Na zasedanju Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije so 29. novembra 1943 po načelu samoodločbe narodov utemeljili Demokratično federativno Jugoslavijo. Jugoslovanski narodi so v Jajcu postavili temelje nove države, od republike, ki je bila razglašena 29. novembra 1945, pa danes ni ostala niti črka. Prebivalci nekdanje SFRJ so 29. november praznovali kot dan republike.
Avnoj je bil najvišji predstavniški organ jugoslovanskih narodov med NOB. Do sprejema ustave je zasedal trikrat. Prvo zasedanje je bilo 26. in 27. novembra 1942 v Bihaču. Na njem so sklenili, da Avnoj postane skupni politični predstavnik jugoslovanskih narodov v NOB. Na drugem zasedanju 29. in 30. novembra 1943 v Jajcu so predstavniki vseh jugoslovanskih narodov položili temelje novi federativni Jugoslaviji. Kraljevim oblastem, ki so se zatekle v London, so odrekli pravico zastopati narode Jugoslavije, kralju Petru pa prepovedali vrnitev v domovino. Obenem so sklenili, da vrhovni poveljnik Josip Broz Tito postane maršal Jugoslavije.
Avnoj je postal najvišji organ ljudske oblasti, ki je predstavljal jugoslovanske narode in uresničeval sklepe s pomočjo tedaj ustanovljenega Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije (NKOJ). Tretje zasedanje Avnoja je potekalo od 7. do 10. avgusta 1945 v Beogradu. Takrat so sprejeli resolucijo o položaju Sandžaka, Kosmeta in Vojvodine ter izbrali novo predsedstvo AVNOJ ter stalne odbore.
Nekdanja Jugoslavija je trajala 47 let (ime SFRJ je sicer imela od leta 1963, do takrat in od leta 1945 pa se je imenovala FLRJ), do leta 1991, ko sta neodvisnost od skupne države razglasili Slovenija in Hrvaška. Po razpadu SFRJ sta Srbija in Črna gora poskušali oživeti "jugoslovanski duh" in 27. aprila 1992 ustanovili ZRJ. Enajst let kasneje, 4. februarja 2003, so predstavniki Srbije in Črne gore slovesno razglasili ustavno listino prihodnje državne skupnosti Srbije in Črne gore, s čimer je bilo sklenjeno poslednje poglavje tretje Jugoslavije - po Kraljevini Jugoslaviji in SFRJ.
Da bi dokazovala in potrjevala svojo "kontinuito", je ZRJ po razpadu SFRJ še naprej slavila 29. november kot dan republike. Vendar se praznik ni nanašal na leto 1943 in ustanovitev nove Jugoslavije, temveč na 29. november 1945, ko je maršal Tito na seji ustavodajne skupščine v Beogradu podpisal deklaracijo o razglasitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ). Skupščina je takrat formalno ukinila monarhijo in novo državo razglasila za republiko. Prebivalci ZRJ so 29. november zadnjič praznovali leta 2000.
