Ustanovila sta Spartakovo zvezo, ki je verjela v revolucijo in oblast delavcev. Spartakovci so v začetku januarja 1919 v Berlinu pozvali k vstaji in nemirom, znanim kot upor spartakovcev. Ta je bil krvavo zadušen, Luxemburgova in Liebknecht pa brutalno umorjena.
Spartakovci so bili levo revolucionarno krilo Nemške socialdemokratske stranke, ki sta ga Luxemburgova in Liebknecht ustanovila leta 1917. Zveza je bila jedro kasnejše Komunistične partije Nemčije, ustanovljene leta 1918. Spartakovci so bili aktivni po vsem Berlinu. Kljub agitiranju in zagovarjanju pravic proletariata pa so imeli med delavstvom le malo privržencev.
Komunistični revolucionarni odbor pod vodstvom Liebknechta, ki je bil poslanec socialdemokratske stranke, je v noči na 6. januar 1919 oklical v Berlinu nemško sovjetsko republiko, vlado socialdemokrata Friedricha Eberta pa za odstavljeno. Spartakovci so pozvali k vstaji, ki so jo reakcionarne oborožene enote do 12. januarja zadušile. Upor je terjal številne mrtve in ranjene. Kot navaja dpa, je bil socialdemokratski politik in kasnejši minister za obrambo v nemškem rajhu Gustav Noske kot poveljnik oboroženih sil na pritisk častnika generalštaba Waldemarja Pabsta prisiljen podpisati ukaz o streljanju.
Po zadušitvi vstaje sta Luxemburgova in Liebknecht izginila. 15. januarja 1919 so ju prijeli v nekem stanovanju v berlinskem okrožju Wilmersdorf in ju prepeljali na sedež vojaške garde v takratni hotel Eden, blizu današnje Spominske cerkve. Zaporni nalog za njuno prijetje ni bil izdan. Isti večer so najprej odpeljali Liebknechta z avtomobilom, ki naj bi se na poti pri Tiergartnu pokvaril. Pot so nadaljevali peš, reakcionarni častniki pa naj bi Liebknechta nato ustrelili, ker je domnevno skušal pobegniti. Nato so odpeljali še Roso Luxemburg. Ko so zapuščali hotel, jo je eden od pripadnikov oboroženih enot pobil s puškinim kopitom, potisnili so jo v avtomobil in jo na poti ustrelil. Njeno truplo so odvrgli v kanal. Na tistem mestu danes stoji spominska plošča.
Kasneje so ju pokopali na pokopališču Friedrichsfelde. Spomenik kot tudi krsti so bili v času nacionalsocializma uničeni. Vladajoča socialistična stranka (SED) v nekdanji Vzhodni Nemčiji je leta 1951 ponovno postavila spominsko obeležje. Spominske slovesnosti ob obeležju potekajo vsako drugo nedeljo v januarju. Sicer pa so jih organizirali že za časa Weimarske republike (1918-1933), v DDR pa so jih ponovno oživili. Na čelu s političnim vodstvom SED se je vsako leto spominu na revolucionarna voditelja s pohodom poklonilo na stotisoče ljudi.
Množica v Berlinu je bila letos manjša kot pretekla leta, ko se je zbralo tudi do 100.000 ljudi. Na spominski slovesnosti ob 85. obletnici smrti se je pred dnevi v vzhodnem Berlinu zbralo več kot 25.000 ljudi. Kakih 7000 ljudi se je sprehodilo po ulicah Berlina do pokopališča Friedrichsfelde, kjer so se pridružili tisočim drugim, ki so želeli položiti cvetje na grob Rose Luxemburg in Karla Liebknechta ter s tem nadaljevati tradicijo, ki jo je Stranka demokratičnega socializma (PDS), naslednica komunistične SED, leta 1992 znova obudila
