Kdor se je v petek 17. decembra zvečer sprehajal po Kodeljevem, je verjetno težko zgrešil tamkajšnji grad, ki je že od daleč dajal vtis, da se tam dogaja nekaj posebnega. Grad, ki je gostil svetovno znan, 12-urni umetniški maraton z naslovom Visions of Excess, (Vizije ekscesa), so lično osvetlili z rdečimi lučmi na oknih, dvorišče in neposredno okolico pa okrasili z baklami in svečami.
Glavna protagnosta oz.vodji dogajanja sta bila Ron Athey in Vaginal Davis, ki sicer že vrsto let organizirata tovrstne celonočne dogodke. Davis je bil nekakšen »master ceremonije«, ki je dodobra poskrbel za verbalno precej eksplicitno animacijo obiskovalcev, nabito s homoerotičnimi dovtipi. Pod njegovim vodstvom so nekaj točk izvedle tudi potetovirane in vizualno zelo zanimive plesalke kabarejskega tria Velvet Hammer Burlesque, ki so požele kar nekaj odobravanja in navdušenih krikov.
Ekstremni body performer Ron Athey (mimogrede je že dobro desetletje HIV pozitiven) je skupaj z sopranistko Juliano Snapper nastopil v performansu Judeževa zibelka. Dogodek je bil najbrž eden od vrhuncev večera, saj je publiko razedelil na dva dela – tiste, ki so bili navdušeni in tiste, ki so protestno zapustili prizorišče. Juliana je s sopranom poskrbela za spremljavo, Ron pa je dobesedno »analno razdevičil« piramido na stranskem oltarju kapelice, ki bo s tem svojevrstno zaznamovana za vedno.
Istočasno oz. nekaj trenutkov prej je s svoj pridigo, kar skozi okno gradu, precejšnje število poslušalcev pritegnil filozof NSK Peter Mlakar, v njej pa »razdrl« nekaj krepkih in globokih misli.
Marisa Carnesky, tetovirana napovedovalka prihodnosti, je v posebni stekleni kletki s pomočjo zrcala in mikrofona za nekaj tolarjev tekom noči kar nekaj srečnežem povedala na kaj morajo paziti v bližnji prihodnosti.
Slovenski duo Eclipse je nekajkrat ponovil svoj performans
Dominic Johnson je ne preveč prepričljivo (beri: s pomočjo plezalne opreme) v večkratnih intervalih visel z verige, ki je bila pritrjena na stropu. Sam je po videnem očitno užival, obiskovalce pa je pustil večinoma hladne.
Nicole Blackman je marsikomu vzbudila čute s svojimi interaktivnimi Pripovedmi kurtizane, Kira O'Reilly pa je s skalpelom izvabljala kri in se z naključnimi obiskovalci pogovarjala o odnosih z materjo.
Za glasbeno podlago so dobro poskrbeli Brane Zorman, kolektiv BAST in Codeep, ki so marsikoga zazibali v rajanje do jutra. Vsekakor velja omeniti vizualno eksplicitne fotografske izlive Rajka Bizjaka, Gorana Bertoka in Leonore Mark. Z videi pa so se predstavili Ema Kugler, Davide Grassi, Paul Amlehn in Paula Cronan.
Dogodek je razen manjših sprememb programa in nekaj zamude pri posameznih izvajalcih uspel v vsej svoji lepoti, ekscesnosti in bolečini. Tako da so tisti, ki so dovzetni za podobne izzive, zagotovo našli nekaj zase. Vsekakor se v Sloveniji že kar nekaj časa ni zgodil tako markanten urbani dogodek, ki bi v tako kratkem času ponudil toliko zanimivih in žgečkljivih umetniških dražljajev.