Blaira in Busha je predlagal norveški poslanec Jan Simonsen, ker bi po njegovem mnenju "morala biti poplačana, da sta si upala brez mandata Združenih narodov sprejeti nujno odločitev in sprožila vojno proti Iraku".
EU pa je Nobelovemu inštitut v Oslu predlagal nekdanji norveški premier in zunanji minister Thorbjorn Jagland, ki je že pred časom svojo pobudo v norveškem časniku Aftenposten utemeljil z argumentom, da je skorajšnja širitev EU na vzhod - z desetimi novimi članicami, med katerimi je tudi Slovenija - "dejanje, ki vodi k ustvarjanju miru".
Leta 2003 je Nobelovo nagrado za mir dobila iranska odvetnica Širin Ebadi kot prva muslimanka za prizadevanja za spoštovanje človekovih pravic v Iranu.
Poplava kandidatur
Po besedah direktorja inštituta Geira Lundestada so tokrat priča "veliki poplavi kandidatur", vendar točnega števila ni želel razkriti, saj se po njegovih besedah lahko še spremeni zaradi dolgih poštnih poti.
Med kandidati so še nekdanji guverner ameriške zvezne države Illinois George H. Ryan, ki je vse smrtne kazni v svoji državi omilil na zaporne kazni, skupina pritiska za boj proti aidsu Treatment Action Campaign in njen predsednik, Južnoafričan Zackie Achmat, kubanski disident Oswaldo Paya, papež Janez Pavel II. in nekdanji češki predsednik Vaclav Havel.
Samo dejstvo, da je nekdo "imenovan" še ne pomeni posebne časti, vsakič znova poudari Nobelov inštitut, saj so bili v preteklosti za kandidate na Nobelovo nagrado za mir imenovani med drugimi tudi nekdanji nemški diktator Adolf Hitler, nekdanji jugoslovanski predsednik in sedanji haaški obtoženec Slobodan Milošević ter ameriški pop zvezdnik Michael Jackson, ki se trenutno sooča z obtožbami zaradi pedofilije.
