Danes zjutraj se je evropska sonda Huygens uspešno ločila od matične ameriške sonde Cassini in se usmerila proti največji Saturnovi luni, skrivnostnemu Titanu, so sporočili iz Evropske vesoljske agencije (ESA) v Parizu. Po tem uspelem manevru naj bi Huygens sredi januarja 2005 vstopil v Titanovo atmosfero in se kasneje spustil na njegovo površino, na poti do tja pa bo sprejemal fotografije in podatke.
Od začetka skupne ameriško-evropske misije na Saturn leta 1997 je bila 320 kilogramov težka evropska sonda s premerom 2,7 metra priključna ameriški sondi Cassini. Predstavniki ESA so sporočili, da se je ločitev sond zgodila ob tretji uri zjutraj po srednjeevropskem času, na Zemljo pa je potrditveni signal prispel ob štirih in osem minut.
"Vsi sistemi delujejo, kot smo pričakovali, sonda Cassini ni poročala o nikakršnih težavah," so sporočili iz ameriške vesoljske agencije NASA. Direktor znanstvenih programov pri ESA David Southwood je današnjo ločitev sond komentiral kot še eno uspešno prelomnico v odisejadi Cassini-Huygens. "Šlo je za prijateljsko ločitev po sedmih letih sobivanja. Zahvaljujemo se našim partnerjem pri NASA, ki so nam omogočili dvig sonde. Plovili bosta sedaj nadaljevali pot posebej, upamo pa, da bosta ostali v stiku, da dokončata to osupljivo misijo," je dejal Southwood.
Misija naj bi znanstvenikom omogočila, da bodo prvič lahko pogledali pod gosto odejo oblakov Titana. Druga največja luna sončnega sistema naj bi bila sicer podobna Zemlji ob njenem nastanku. Huygens je opremljen s svetilko in šestimi znanstvenimi instrumenti, s katerimi naj bi preučil fizično, kemično in električno sestavo Titanove atmosfere in izmerili moč vetra. Huygens naj bi bil med svojim raziskovalnim poletom v stalnem stiku s sondo Cassini. Posredoval ji bo vse podatke, sonda pa naj bi jih nato posredovala na Zemljo, tako kot je že posredovala zvoke Saturnovega obroča.
Zvoki v vesolju so za znanstvenike zelo pomembni, saj z njihovo pomočjo lahko določijo hitrost gibanja Saturna po njegovi krožnici. Povprečna tirna hitrost Saturna je 9,6 km/s. Zvok Saturnovih obročev in ostale neverjetne zvoke vesolja lahko poslušate na spletni strani profesorja Donalda A. Gurnetta iz ameriške Univerze v Iowi, ki se že vrsto let ukvarja s tem fenomenom.
