Najboljše mesto za samomor

Kadar kdorkoli stori samomor, s tem pove naslednje sporočilo celem svetu: ''Jebite se vsi po vrsti, jaz se nebom več mučil na tem ušivem planetu kjer ni morale, ni pravice. Svet je obrnjen na glavo, odšel sem na boljše, vi pa gnijte na Zemlji. Nebom se nobenem pustil. Moje življenje je, in delam lahko kar hočem.'' vsaj tako bi jaz razumel samomor kogarkoli :P vseeno se mi pa zdi da je samomor nepotreben ter izvršen na podlagi čustvenega bremena ter je le dejanje tistih ki so izgubili upanje v pravico, enakopravnost, poštenost ali karkoli podobnega =) vsaj v miru so šli, hvala bogu za švico. drugi se morjo pa obešat in boleše ali počasi umirat, ali pa si prerežo žile in tripo po več ur dokler se jim muke ne končajo. To bi mogl tut v Sloveniji bit, sam ni ušeč poslancem ker bi zihr 1/2 Slovenija storila samomor in pol nebi mogl več nikogar molzt....

odlicno. to bi po celem svetu moralo biti. samo zagotovo moras biti milijonar da si to lahko privoscis.

Cinca.binca=\"Diabetes je neozdravljiva bolezen. Dobro, da vem, če bom kdaj mela sladkorno, grem se raj v Švico bek spravit, kot pa da se odpovem čokoladi...\" Ravno nasprotno, od tega v kar vas je prepričala medicina in farmacija za njo, slednja je zelo in še vpliva na medicino, diabetes je ozdravljiv. Pravzaprav neozdravljivih bolezni ni, neozdravljive bolezni obstajajo samo za farmacijo, ki na ta račun bajno služi. Skrajni čas, da se ozrete za drugačnim znanjem, in ne sledite slepo vsemu kar vam servirajo. Lljudje živijo v zmotnih prepričanjih in pomanjkljivega znanja in zato brez potrebe trpijo. Ko bi ljudje poznali resnico o boleznih, in koliko jih je umetno ustvarjenih, tudi na področju psihologije, psihiatrije. Dojeti bi morali, da je prioriteta medicine v zdravljenju (zaslužek), ne ozdravljenju, ozdravitvi (ni zaslužka), med enim in drugim pojmom je velika razlika, ker pa večina gladko spregleda. Ste se kdaj vparašali zakaj so zdravila za \"kronične\" bolezni, dolgotrajnje, doživljenjske bolezni, hude bolezni, tako drage. Po drugi strani pa se ve, da farmacija pozna veliko naravnih zdravil, kar pa zavoljo želje po zaslužku, taji, in proizvaja umetna zdravila, z, znano, malo zdravilnimi učinkovinami. In zaračani krog se nadaljuje, iz generacije v generacijo, nepravilen način življenja in prehranjevanja, ki sta, vzajemno, povod za premnoge teževe in bolezni (vključno z diabetesom), pa ravno tako. Nekateri še očitno ne veste, da čokolada in druge sladkarije nimajo z diabetesi nič skupnega, niti niso vzrok zanje. Ta mit je že zdavnaj ovržen, kar potrjujem tudi na podlagi lastnih izkušenj, sicer ne bi zdaj pisal teh besed. ali pa je pogojno. Očitno sem eden redkih, ki, z izjemo vsakoletnega prehlada, drugih bolezenskih težav nimam, niti nisem odvisen od nobenih zdravil, ali česa podobnega. Hvala bogu. Cinca.binca=\"Kaj pa otroci z motnjami v duševnem razvoju? Takoimenovani \"prizadeti\"? A njih bi tudi kr pospravli eni, a? Ker oni pa itak nimajo sploh pravice do življenja, saj ste lahko zdravi preveč potrti, če se vam rodi prizadet otrok??? ZATO sem in bom proti vsem načrtovanim oblikam ubojev.\" Včasih in v nekaterih družbah so počeli tudi, da so usmrtili prizadete otroke. Res je šok za starše, kar vodi tudi v potrtost, če se jim tak otrok, vendar ni dovolj na prizadetost gledati iz fizičnega, biološkega vidika. Otrok je tak, sam ve zakaj je tako izbral, ker, poleg osebne, tudi starši potrebujejo določeno lekcijo, ali lekcije. Enak vidik je problematičen kadar gre za samomor, ali dandanes tudi v novi obleki, evtanazijo. Ljudje, ki imajo ustrezno znanje in razumejo nastal položal, se z njim soočijo, ljudje, ki pa ustreznega znanja in razumevanja položaja nimajo, pa pred njim bežijo. Znano je, da se beg pred težavami (lekcijo) ne izplača, saj jo moraš ponoviti, tako ali drugače. Če bi se tega zavedali, bi ravnali drugače, iskali druge poti, oz. pustili naravi da opravi svoje. Drug problem je kadar zdravniki, pri takih bolnikih ravnajo v nasprotju z naravo, ne znajo prepoznati trenutka, ko je čas, da oseba odide, pa programirano \'rešijo\' in nato umetno vzdržujejo nikakršno življenje naprej. Stvar je še bolj, povsem brez potrebe, dramatična, kadar gre za otroke, kot da ne bi vedeli, da smo ob rojstvu in smrti vsi enaki, telesne omejitve in lastnosti nimajo veljave, ne prej, ne kasneje. Če bi ti ljudje, ki se imajo za medicince, čeprav, prepogosto, kadar ni treba, delujejo preveč programirano, sledili naravnim ciklusom, naravni poti, sem prepričan, da s komercializirane evtanazije ne bi potrebovali v takem obsegu, temveč v zelo redkih in izjemnih primerih. Zdravniški pregovor, za vsako ceno (kakšno in čigavo vas vprašam, komu v prid), je preteklost, vsaj morala bi biti, a je več kot očitno še kar živa.

cinca.binca je omenjala \"Življenje z downovčkom\". se strinjam da je zivljenje s takim lahko celo se lepse. sama ne zivim z tako osebo, sem pa videla, da so ti otroci in odrasli polni najbolj iskrenih custev. zivljenje nam prinasa lepe in slabe stvari. v slabih moramo znati prepoznati tudi nekaj dobrega. ljudje prehitro obupajo nad zivljenjem in se niso pripravljeni boriti. na racun takih ustanova v Švici sluzi denar. tiste, ki jim res ni pomoci, ki bi celo zivljenje vegetirali, podpiram pri tem. ce si lahko se celo zivljenje pri zavesti z doloceno hibo ali poskodbo, ki ne prinasa fizicnih bolecin je ta odlocitev najvecja bedarija. 50% je psiha 50% pa ostalo

no ja...nevem kaj naj si mislim...

Sem spada tudi splav! Življenje z downovčkom je vseeno lepo...če gledaš iz svetle plati, pa je še lepše.

Okej, vsi vidite samo bolne ljudi. Ki nekako še lahko izrazijo lastno voljo ali pa so jo kdaj v pretelkosti (ko so bili še zdravi). Kaj pa otroci z motnjami v duševnem razvoju? Takoimenovani \"prizadeti\"? A njih bi tudi kr pospravli eni, a? Ker oni pa itak nimajo sploh pravice do življenja, saj ste lahko zdravi preveč potrti, če se vam rodi prizadet otrok??? ZATO sem in bom proti vsem načrtovanim oblikam ubojev.

Diabetes je neozdravljiva bolezen. Dobro, da vem, če bom kdaj mela sladkorno, grem se raj v Švico bek spravit, kot pa da se odpovem čokoladi... (/irony off)

To je ZELO PAMTNA odločitev. Podpiram to da lahko težki bolniki naredijo \"samomor\" ..... Kr če je človek res tako bolan in nima volje do življenje , ter mu je vsakodnevno \"zdarvljenje\" samo še muka se naj sam odloči če bo umrl al ne ! BraVo ŠviCa .....( Vatikan se bo vrjento kmalu začel buniti )

em....tole se men zdi dost podobn unmu splavu(k se sam odločš zanga(ne spomnm se zdle kuko se mu reče)).... drgač pa 100% support!!

Vsekakor podpiram.

ta člank so objavil 2 leti nazaj....malo je seveda drugačen...

Kritik27, se podpišem. Tudi sam sem imel na skrbi vegetirajočo osebo (dvojna možganska kap alzheimer), kasneje sem preko dveh boljših polovic imel prav tako \"obveznost\" hodit na obiske dveh nepokretnih dedkov z istimi ali podobnimi simptomi. Takrat sem trdno sklenil, da se 100% rajši ubijem, kot pa da bi par let ležal v postli in še srat in lulat ne bi mogel sam ali pa recimo nos obrisat. Ni šans, to bom napisal tudi v oporoki. Zato si želim, da bi to uveljavili povsod po svetu in da mi v tem primeru ne bi blo treba še sorodnikov prosit za pomoč al pa se metat skoz okno ipd.

Vprašanje kaj je z zavestjo ob nastopu smrti, kjub temu, da smo zaradi tablet na standby. Mogoče pa je vse skupaj brez bolečine samo na zunaj.

Če psu privoščimo \"uspavanje\" pa ga ne bi človeku? Ne delajmo se fine in moraliste - ste kdaj skrbeli za nepokretnega človeka-rastlino? Ste? Jaz sem imel na grbi že tri, od tega imam eno figo, dvajset let življenja in živcev sem vrgel v kanto za smeti, potem se je pa vsak, ki je imel pet minut časa na sodišču izživljal kaj vse mu pripada. Mojim tega sranja (niti mojega) nikomur ne privoščim, zato povsem podpiram to idejo. Pa naj jih bo čimveč!!!

Evtanazija in/ali samomor, dva podobna in različna pojma, prvi v splošnem pomeni, da življenje zaključiš s pomočjo drugega, drugi pa da ga sam. V obeh primerih gre za lastno odločitev, v prvem tudi ne vedno. Ne vem zakaj takšen halo okoli evtanazije, res ni prav se domena evtanazije uporablja in zlorablja vsepopvprek in zakaj ne dovolili ljudjem, ne glede na starost, vsaj dostojno umreti, če jim že živeti ni bilo \"dovoljeno\". Koliko pa stane takšno in podobno bolnišnično vegetiranje, da se zdi škoda izgubiti take bolnike, očitno ne malo. Načeloma nisem proti evtanaziji, vendar se naj končno določi, kje in kdaj, in za kaj, kakšne primere. Samomor je pa tudi samosvoj problem, ker se mnogi ne strinjajo, da je pametno posegati po njem, saj veliko ljudi na robu obupa in/ali brezizhodnosti posega po njem, ne da bi se zavedali posledic bega iz življenja, kar pomeni zanesljivo ponavljanje lekcij v prihodnjem življenju. Nekateri, ki samomor ponavljajo tonejo globlje, kjer se še težje boriti proti tej odločitvi in se soočiti z življenjskimi, napornimi ali bolečimi lekcijami, bežati je pač najlažje, ali pač ne. Menim da terminologija samomor ne sodi na področje, ki ga obravnavamo pod terminologijo evtanazija. Pomembno je razločevati kdaj je kateri izraz primernejši, evtanazije ne gre \"oblačiti\" v samomor obratno. Pri samoodločitvi je pomembno še naslednje, da oseba prevzame breme samomora ali evtanazije nase, če je evtanazija izvedena brez samoodločitve bolnika, se del bremena prenese tudi na izvajalca evtanazije, ne glede ali je to zdravnik ali svojec, kateri, tisti ki se tega zavedo, vzmejo v zakup. Tako prevzeto breme ni nujno destruktivno. Pomembno je, da ti dve zadevi, odločitvi, gledamo, ne le zgolj iz fizične plati, temveč tudi iz duhovne plati, ker vpliva na karmo, ta umrlega, kot tistega, ki mu je to omogočil ali izvedel. Duhovna plat početja ni zanemarljiva, saj na slednje, v različnih okoliščinah in odločitvah često pozabljamo. Zato samomoru, iz duhovnega vidika, na splošno, mnogi razumljivo niso naklonjeni. Asistence za samomor pa večina, ki se odloči zanj, čeprav ne uspejo vedno, ne potrebuje. Ta asistenca je še ena čudna pogruntavščina sodobnega časa. Lažje je breboleti smrt svojega bližnjega, tudi otroka, ko pa le tega opazovati, dan za dnem, kako nekvalitetno živi, in od tega nihče nima nič, razen bolnišnice in zdravnikov, ki na tak način služijo, kot že sicer zaradi bolnih ljudi, po lastni roki, ne bi že dovolj. Strah pred zdravniki (belo haljo) in njhovim početjem, ter posledicami, ne prihaja iz njih samih, ker so pač zdravniki, ker delajo napake, imajo manko znanja, kar sicer ni opravičilo, pač iz tega kar jih vodi pri delu in početju, kaj je to, pa itak vemo, kajti običajno to ni tisto, kar bi dejansko moralo biti. Medicina in farmacija služita na račun bolnih ljudi, kar pomeni, da jih take delata tudi sami, ne pa na račun zdravih ljudi, slednji namreč ne prinašajo dobička, in pri tem sploh ni pomembna starost bolnika. Zato je izguba bolnika, na kakršenkoli način tako problematična, kar velja tudi za evtanazijo, ker očitno pomeni nekaj cvenka manj. Po drugi strni pa poznamo prisilno zdravljenje, ravno tako neglede na efekt, polsledice, kvalitetno življenja in starost bolnika, medicina je namreč pod okriljem oblasti sposobna starše zapreti in jim otroka odvzeti in ga prisilno zdraviti, četudi se lahko slabo konča oz. je glede efekta in kvalitete življenja to samo zapravljanje denarja in otrokovega časa, češ da bo živel še nekaj mesecev, čemu, tako nekvalitetno. Kaj je pravzaprav smisel takega početja? Pravega odgovora ni, ostaja le dejstvo da je družba zašla na napačno stran razuma. Marsikdo ima raje krajše življenje, kot pa dolgo životarjenje brez kvalitete. Otroci pri tem niso izjema.

To je tudi čisto prav tako. Če človek več ne more prenašat življenja, naj ga pač neha. Tako se tudi sprostijo sredstva za ostale, ki lahko živijo. Namesto, da potencialne samomorilce za več let zapiramo v oblazinjene sobe s prisilnimi jopiči ter na smrt bolne ljudi, ki trpijo najhujše bolečine ohranjamo v njihovih mukah še mesece in celo leta, bi morali vsakemu sočloveku omogočit, da brez nepotrebnih komplikacij in z najmanj mučenja konča svoje življenje v kontroliranem okolju. Imel sem sošolca, ki je storil samomor tako, da je zjutraj ob pol osmih sredi mesta dal glavo na tire (pred vlak). V množici ljudi, ki so čakali pred progo so bile tudi starejše osebe in otroci. A ne bi bilo boljše, če bi imel možnost življenje brez muk končat v eni privat sobi, kot pa da je v življenju vsaj 20 nič hudega slutečih oseb pustil neizbrisen grozljiv spomin? Enako velja tudi za skakalce z nebotičnikov ter primerke tipa \"iz neznanega vzroka je zapeljal na nasprotni pas\". Toliko v premislek.

So prefrigani tile Švicarji. Pri njih se nahajajo vsa svetovna bogastva, zdaj bodo pa sprejemali še samomorilce. Ziher gre za donosno zadevo.

Zdravniki imajo pravico, da jim predpišejo zdravilo, ki se uporablja prav v te namene. Bolniki spijejo kozarec vode, v kateri je pomešan natrijev pentobarbital. hahaha ja to pa je res neko magično zdravilo.........je bolj mrtvilo....kake pišete :S

pa to ni normalno kaj se dogaja