TheGlinlivet res je. Že dolgo nismo slišali za kakšno gripo. Majo farmacevti kar velike izgube ... :)

Cosa_nostra imunski sistem res ni izmišljotina, pa vendar farmacija bije ti. vojno pri njemu, zakaj neki, ker je bolj učinkovit od nje, seveda je. Nekdo...="je pa kri primarno sterilno območje človeka tako da..." Ja, že, a so definicije njene sterilnosti različne, neredko pretirane, kar pomeni da jo delajo presterilno, kar pa spet ni dobro. Vir napisnega je omenjen, knjiga Človek je več, e-verzija je na spletu celo zastonj. Ljudje ne vidijo kar bi morali videti, potem pa se čudijo posledicam. Zdravstveno stanje v svetu je čisto nasprotje ti. moderni medicini.

igor.gojcic: 1) vir napisanega?? 2) veš, mikrobiologi študiramo 4 leta 1 leto porabimo za diplomsko delo... In ni vse v principu "ugankarstva", mikroorganizmov nam ne prikažejo kot smrtnih sovražnikov, ampak kot bitja s katerimi večino časa živimo v simbiozi. Učimo se o njihovi zgradbi, genetiki, evoluciji, skušamo razumeti temeljne procese in interakcije. 3)Res je, da stres, prehrana, pravilno dihanje, življenjsko okolje,... vplivajo na imunski sistem telesa, zato moramo skrbeti zase in telo ohranjati v kondiciji. Imunski sistem torej NI izmišljotina! Za nekatere ljudi človek res pomisli, da ste prespali osnovnošolsko izobrazbo biologije!

igor.gojcic daj prosim te nehaj kopirat ampak napiš kje si to našel, če bo koga zanimalo bo poiskat. Ko pa že pišeš pa upam da si že slišal za bakterijemijo, prehodno bakteriemijo itd. Seveda da človeško telo ni sterilno, je pa kri primarno sterilno območje človeka tako da... Ne neumnosti pisat.

Vsaj neki dejavnik ki skrbi da na Zamlji ni preveč prebivalstva ... drugač bi hodli drug po drugem...

iGOR get a life!

O plati cepljenja, ki na medicino mečehjo slabo luč, ... Niti cepiva za otroke, ki prihajajo v uporabo, niso preizkušena na ljudeh, temveč le na živalih. Nobeno cepivo ni preizkušeno glede rakotvornosti, mutagenosti in teratogenosti, pa vendar jih rutinsko vbrizgavajo v popolnoma zdrave otroke! Proizvajalci cepiv najprej preizkusijo učinek cepiva le na manjši skupini (nekaj sto) otrok, ki jih običajno opazujejo le oseminštirideset ur! Kaj se zgodi po preteku te kratke dobe, medicine ne zanima. Dejanski učinki cepiv se namreč pokažejo šele po začetku množične uporabe na otrocih in po več letih. Resnično objektivno testiranje je torej tako rekoč nemogoče izvesti. Pa vendar – ugledni medicinski predstavniki zagotavljajo, da je cepivo varno. in o PETIH MEDICINSKIH PARADOKSIH in še čem v knjigi 'Človek je več'. Medicina prihodnosti Ob zgornjem pametovanju je na mestu vprašanje: Kakšna bo medicina prihodnosti? Pot, po kateri je krenila sodobna medicina, je pripeljala v slepo ulico. Z ozkim pogledom na človeka, naravo in stvarnost ter z napačnimi izhodiščnimi načeli ni mogoče doseči uspeha. Pomoč ne more biti v čudežnih pripravkih ali odstranjevanju nedelujočih organov. Medicina bo morala sestopiti s piedestala, ki naj bi ji zagotavljal položaj reševalca življenj. Soočiti se bo morala s svojo nemočjo in priznati, da je v najboljšem primeru pomočnica naravi, ne pa njen korektiv. Odkriti bo morala široko področje duhovnih pojavov, ki odločilno vplivajo na dogajanja v telesu. V kurativnem delovanju se bo medicina posvetila zdravljenju vzrokov in ne posledic bolezni; te narava odstrani sama od sebe, ko vzrokov ni več.

Nadaljevanje: Zgodba o mikroorganizmih je precej drugačna, kot verjamemo danes. Béchamp se je z njimi poglobljeno ukvarjal in dognal, da izhajajo iz še manjših organizmov, mikrocim. Mikrocime, imenovane tudi »protiti« ali »nanobi«, se nahajajo v krvi vseh živih bitij in – kakor gasilci – mirujejo, dokler delovanja telesa ne ogrozijo škodljive snovi. Takrat nastopi pretvorba, transmutacija, s katero se mikrocima spremeni v bakterijo ali virus, ki takoj začne s svojo čistilno nalogo požiranja strupenih snovi. Ko je ta končana, se znova povrnejo v svoje prvotno stanje mirovanja – v obliko mikrocime. Mikrocime se nahajajo povsod. Béchamp jih je osamil iz skalnih gmot gorovja Francije in ugotovil, da se kljub nemogočim razmeram – vročina, mraz, voda, veter – ohranjajo in vedno znova oblikujejo. Pred tem so lahko na desetine milijonov let mirovale. Imenoval jih je neuničljive snovne delce, prinašalce življenja. V stanju porušenega ravnovesja se protiti pretvorijo v dejavnike fermentacije – v viruse, bakterije ali glivice; fermentirajo sladkor ali vino, zgoščajo mleko in povzročijo gnitje jajca. Fermentacija je preprost način hranjenja, po katerem sledi gnitje. Proces poteka ob prisotnosti vode. Protiti, izolirani iz mamuta, ki je poginil pred 50.000 leti, so, preneseni v sladkorno raztopino, začeli živahno fermentirati. Protiti so neverjetno odporni: ne uniči jih niti žveplena kislina niti visoka temperatura 1300 stopinj Celzija. To je še danes uganka, ki je ne znajo rešiti. Nekateri znanstveniki menijo, da so mikroorganizmi najpomembnejši del življenja na našem planetu, saj opravljajo bistvene, nujno potrebne funkcije v procesu življenja. Če življenje lahko obstaja v skrajnih razmerah – v kamninah, potem zanj ni ovir nikjer v vesolju. Pasteurjeva doktrina je odgovornost za obolevanje z nas samih preusmerila na zunanje krivce oziroma na lažne povzročitelje. Namesto da bi se učili naravnega, zdravega življenja, nam polnijo glave s tem, kako se bojevati s sovražniki mikrobi. Kažejo nam vedno nove in nove prožilce bolezni ter vnašajo v nas vse hujše strahove in tesnobo. Boj proti bakterijam in virusom je postal vojna, ki jo bijemo ljudje v svojih glavah in s tem omogočamo dobro življenje tistim, ki to vojno podpirajo. Vsaka vojna je koristna za vojne dobičkarje – v tem primeru so to zdravniki in farmacevti. Zdravja človeku ne prinesejo medicinski pripravki; ti pogosto vnesejo le dodatno motnjo v proces zdravljenja. Čeprav se zavedamo, da brez zdravega načina življenja ni zdravja, si s to ugotovitvijo ne znamo pomagati. Smo ujetniki ustaljenih življenjskih navad in si domišljamo, da zdravje lahko popravimo z zdravili. Ena od domislic, s katerimi farmacevtska, prehranska, športna in še kaka industrija dodatno služijo, je človekov »imunski sistem«.Ta naj bi predstavljal obrambni sistem, rešilno vojsko telesa, in bil zaslužen za odpornost in uspešen boj proti bolezni. Zato naj bi bilo zelo pomembno, da ga venomer krepimo – z vitamini, minerali, določenimi vrstami hrane, telesno vadbo ob posebnih pripomočkih itd. Toda imunski sistem je izmislek medicine, ki ga še nihče ni natančno opredelil in pojasnil. Nič zato. Važno je le, da ga nenehno krepimo. Tako omogočimo lagodno življenje tistim, ki služijo z lahkovernostjo ljudi. Med prezrtimi znanstveniki in raziskovalci velikega formata je treba omeniti vsaj še enega. To je Royal Raymond Rife. Bil je izumitelj zelo močnega mikroskopa in zdravnik, ki je z resonančno terapijo v tridesetih letih dvajsetega stoletja uspešno zdravil najhujše bolezni, tudi raka. S svojimi dognanji je potrdil Béchampova dognanja. Njegov laboratorij so uničili, njega oblatili, njegove metode pa so utonile v pozabo. Malokdo ve, da je večina medicinskih in farmacevtskih pripravkov in tudi vitaminov narejena iz stranskih proizvodov pri proizvodnji nafte. Zato je bil predvsem v začetku, ko se je avtomobilska industrija šele razvijala, tu prisoten velik interes D. Rockefellerja.

Bakterije so odgovorne tudi za kar prek 90% smrti staroselcev na Ameriških celinah ,čeravno se to prevelikokrat pripisuje le kolonializmu. Je pa prvi korak potreben za stik za prenos bakterij naredil prav kolonialist. Tako ,da kakor koli se vzame.

Prezrto dragoceno znanje V zgodovini medicine je bilo nekaj ljudi, ki so k medicinski znanosti prispevali ogromne dosežke, a jih je uradna medicina odrinila in povzdignila druge, ki so zastopali »prave interese«. Eden največjih je bil Antoine Béchamp (1816–1908), človek največjega formata, tako kot Nikola Tesla, in prava sramota je, da tisti, ki se ukvarjajo z življenjem, zdravjem in medicino, tako malo poznajo njegovo dragoceno delo. Podobno kot je imel Tesla rešitve za človeštvo na področju energetske preskrbe, je Béchamp na področju zdravja človeštvu ponudil izvrstne rešitve. Obema so preprečili uvedbo. Sovražnike si je slednji nakopal že z nasprotovanjem Darwinovi teoriji naravnih vrst. Za dosežke s področja fermentacije, ki mu jo je ukradel, je leta 1897 German E. Buchner prejel Nobelovo nagrado. Zaradi izbrisa Béchampovega imena – za to ima veliko zaslug Andrew Carnegie s podporo Johna D. Rockefellerja – in njegovih odkritij je moralo človeštvo skozi nepopisno trpljenje. Zaradi svoje verske usmerjenosti je sprva dobil podporo v krščanskih krogih, a ti so ga kasneje izobčili in njegova dela uvrstili na zloglasni indeks prepovedanih knjig. To se je zgodilo poštenemu in vernemu človeku, medtem ko je bil Pasteur deležen slave in občudovanja. Béchamp je bil je profesor biologije, kemije, fizike, medicine, genetike, farmacije in velik praktik – vse obenem. Izdal je veliko dragocenih knjig. Že pred sto petdesetimi leti, veliko preden so se pojavili sintetična zdravila, kemoterapija, obsevanje, kirurške odstranitve organov in cepljenja vseh vrst, je človeštvu ponudil prave razlage in odgovore ter varne, naravne, neškodljive in zelo učinkovite metode za ohranitev zdravja. Z njegovim znanjem (si) lahko pomagate na način, ki meji že na čudeže. Če bi se skupina znanstvenikov zavzeto lotila pregleda Béchampovih del in uveljavila njegova spoznanja, bi bilo v kakih desetih letih devetdeset odstotkov bolnišnic nepotrebnih. Béchamp in somišljeniki so prišli do kopice bistvenih ugotovitev, ki medicinsko doktrino slikajo povsem drugače. Bakterije ne nadzirajo organizma in niso sovražnice zdravja. Bakterije in virusi so normalna sestavina človeškega in živalskega telesa, predvsem krvi, kjer opravljajo zelo pomembne simbiotične naloge. Bakterijska flora koristi telesu in ga ne napada. Béchamp je dognal, da se oblika in lastnosti mikroorganizmov spreminjajo (to imenujemo pleomorfizem) v skladu z okolico, v kateri se nahajajo; tu so pomembni kislost, vsebnost kisika, koncentracija toksinov in prostih radikalov itd. Organizem obolelega aktivno sodeluje v infekcijah, kar je v nasprotju s Pasteurjevim stališčem, da je organizem sterilen in le pasivna žrtev delovanja mikrobov. Mikroorganizmi so posledica in ne vzrok bolezni. Posamezne bolezni ne povzročajo določeni mikrobi, temveč določene razmere in vzroki – nezdravo življenje. Bolezen nastane, kadar je izločanje odpadnih proizvodov iz telesa – večina od njih je kislih – moteno ali preprečeno. Normalen celični mehanizem ustvarja odpadne proizvode. Kar imenujemo bolezen, je pravzaprav kriza zastrupljenosti, toksemije, ko telo poskuša izločiti strupe, ki so se nakopičili zaradi napačnega načina življenja ali prehrane. Pri odkrivanju resničnih vzrokov bolezni je dal velik prispevek tudi oče naravne higiene in raziskovalec John Tilden. Mikroorganizmi niso povzročitelji bolezni, temveč pridejo na sceno po naraščajoči toksemiji, zakisanosti telesa s škodljivimi in odpadnimi snovmi, in pomagajo pri čiščenju, ki ga izvaja telo samo. Ob bolezni mikrobi sprožijo fermentacijo, ob smrti pa gnitje. Hranijo se s strupenimi snovmi, ki jih najdejo v bolnem organizmu, in jih pripravijo za izločanje. Mikrobi nimajo moči nad zdravimi celicami. Zgodba o mikroorganizmih je precej drugačna, kot verjamemo danes. Béchamp se je z njimi poglobljeno ukvarjal in dognal, da izhajajo iz še manjših organizmov, mikrocim. Mikrocime, imenovane tudi »protiti« ali »nanobi«, se nahajajo v krvi vseh živih bitij in – kakor gasil

Mit o mikrobih kot povzročiteljih bolezni Ob koncu devetnajstega stoletja se je v medicinskih krogih v Franciji bil ognjevit boj o tem, kako nastanejo bolezni. Obstajali sta dve struji, eno je vodil znanstvenik in profesor Antoine Béchamp, drugo pa Louis Pasteur. Leta 1870 so medicinski strokovnjaki ognjevito privzeli Pasteurjevo mikrobiološko teorijo, po kateri so povzročitelji bolezni mikrobi. Interes medicinskih in farmacevtskih lobijev je prevladal in Pasteurjeva hipoteza je odrinila vse druge. Ljudje krivdo za svoje težave raje pripišejo drugim, v tem primeru skrivnostnim, zahrbtnim majhnim pošastim, kakor svojemu načinu življenja in prehranjevanja. Tako smo se uvrstili med nesrečne žrtve mikroorganizmov, obenem pa farmacevtskim tovarnam obilno polnimo žepe. A ne le to: zdravniki so se v navezi s farmacevti lahko razglasili za »edine rešitelje« zdravja in si pridobili poseben ugled. Farmacevtska industrija ni brez razloga ena najbolj dobičkonosnih panog gospodarstva, poklic zdravnika pa je med najbolje plačanimi poklici. Čeprav širijo takšen glas o njem, Louis Pasteur ni bil pravi oče bakteriologije. Resnični oče te znanosti je bil tihi profesor Antoine Béchamp, ki je skupaj z Bernardom in Tissotom Pasteurjevo teorijo argumentirano zavrnil. Bral sem, da je bil Louis Pasteur raziskovalec dvomljivega značaja, ki si je s prevarami, krajo informacij in ponarejanjem eksperimentov pridobil najvišji ugled v medicinski znanosti. Bil je velik nastopač in je vedel, kako ugajati javnosti in industrialcem. Tik pred smrtjo je priznal, da se je motil, toda njegova teorija je ostala steber medicine. Pasteur je trdil, da so za večino bolezni odgovorni virusi in bakterije, ki prodrejo v zdrava tkiva in jih napadejo. To naj bi izzvalo reakcijo imunskega sistema in vnetja, z nadaljnjim razmnoževanjem mikroorganizmov pa težke okvare tkiv. Trdil je, da je od vrste mikrobov odvisno, katera bolezen se bo razvila. Vpliv psihe, prehrane, dednih in drugih dejavnikov na pojav bolezni je popolnoma prezrl. Toda Pasteurjeve metode medicinske diagnostike se še zdaj uporabljajo v praksi: odkrije se žival ali človek, ki je obolel za določeno boleznijo, izolirajo se mikroorganizmi in se prenesejo v tkivo zdrave poskusne živali. Če ta zboli z enakimi simptomi, je to dokaz, da je vbrizgani mikroorganizem pravi povzročitelj. Opisani proces je zelo dvomljiv, saj meji na ugankarstvo. Simptom manj ali več pri ugotavljanju istovetnosti bolezni tu ne igra bistvene vloge. Ista bolezen se lahko izkaže z različnimi simptomi ali pa isti simptomi nastopajo pri več različnih boleznih. Zdravljenje s pogledom, kot ga je ponudil Pasteur, postane iskanje zdravila za simptome. Študentje medicine se sčasoma spremenijo v stroje, ki delujejo po načelu simptom-vzrok-bolezen-terapija in prenehajo misliti celostno ter s svojo glavo. Koch in Pasteur sta postavila temelje monomorfizma, doktrine, po kateri so oblike in barve mikroorganizmov stalne. Medicinska znanost je pripravila celo paleto različnih antibiotikov za določene bolezenske klice. A teorija je v zmoti; monomorfizem ne more pojasniti marsikaterega očitnega pojava.

komunismus percius bakterija ki je unicila slovence.

Ne zanimam se za bakterije!! In polovico tak ne štekam :)

wtf? na tej strani je na sliki tetanus, ko pa klikneš na link pa je ista slika salmonela? bravo 24ur, iz dneva v dan se dokazujete da zadevo res "obvladate"!!! :)

najbolj dosadna bakterija na tem forumu je, tonček balonček

baje da je najnevarnejša bakterija v sloveniji borutcius pahorus

Take neumnosti pa že dolgo niste objavili!

Verjetno so spet Amerikanci pogruntali nekaj novega, lih tako kakor ajc ki je unicil na tisoce ljudi

Psihološka igrica, umetno ustvarjene bakterije, da lahko farmacevtski lobiji kasirajo.

V antibiotikih ni prihodnosti, ker moramo loviti mutacije bakterij. Virusi, bakteriofagi so prilagodljivi. V Tbilisiju so bili odkrit v osemdesetih in ničesar več nisem slišal. Mogoče zato, ker so živi in se jih ne da patentirat. Farmacevtom to ne diši.