Valentinovo ali dan zaljubljencev ima tako kot večina stvari v sodobnem času svoje privržence in tiste, ki na praznik ne dajo prav veliko. Slednji so prepričani, da gre izključno za praznik trgovcev, saj so obdarovanja na ta dan postala plod premetenih marketinških potez, prepričani pa so tudi, da moraš ljubezen izkazovati vsak dan v letu. Njihovi nasprotniki so mnenja, da je valentinovo izvrstna priložnost, ko lahko svoji ljubljeni osebi pokažeš, kako zelo jo imaš rad in jo presenetiš s kakšno malenkostjo.
Razkošno praznovanje praznika ali ignoranca do še ene komercializirane zabave je odločitev posameznika. Dejstvo je, da je praznik največji razcvet doživel v zadnjih desetletjih, vendar ima daljšo zgodovino, kot bi utegnili sprva pomisliti.
Zgodovina praznika
Prvo pričevanje o povezanosti svetega Valentina z romantično ljubeznijo sega že v 14. stoletje, ko so v Angliji in Franciji 14. februar označevali kot dan, ko se ženijo ptički. V tistem času so si zaljubljenci izmenjavali pisemca in se imenovali za »valentine«.
Stari Rimljani so praznovali »luperkalije« oziroma praznik, ki je bil posvečen plodnosti. Na t. i. ljubezenski loteriji so z žrebom določili ljubezenski par.
Pri nas že dolgo časa praznujemo god Valentina, vendar je imel ta dan včasih drugačen pomen. Imenovali so ga »prvi spomladin«, saj naj bi prinesel ključ do korenin, ker se po starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na poljih. 14. februarja naj bi se ženili tudi ptički, v Beli krajini pa pravijo, da se z valentinovim začne prvi spomladanski dan.
Kot dan zaljubljencev se Valentinovo praznuje šele v sodobnem času. Tako pojmovanje praznika je prišlo k nam iz Nizozemske in ne iz Združenih držav, kot mislijo mnogi.
Gregorjevo
Gregorjevo, 12. marca, je povezano z zaljubljenci, saj pravijo, da se na ta dan ptički ženijo. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, po katerem še danes uporabljamo gregorijanski koledar. Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.
Obdarovanje
V 17. stoletju so si v Angliji na ta dan poklanjali zelo dragocena darila, celo diamantne prstane. V 18. stoletju pa so jih nadomestile voščilnice s čipkastimi robovi in z motivi srčkov, ptičkov, vrtnic in drugih ljubkih reči. Zraven so, včasih celo na odišavljen papir, pripisali ljubeznive verze. V Angliji je Valentin že stoletja zaščitnik zaljubljencev in dobrih prijateljev. Na ta dan so si že pred več kot petsto leti predvsem mladi ljudje izmenjavali pisma in razglednice, pa tudi darila, ki so jih imenovali kar “valentini”.
Navada se je razširila na celotno zemeljsko poloblo. Danes podarjamo predvsem sladkarije in vrtnice. Trgovci so kmalu 'zavohali' velik posel ob dnevu zaljubljencev, saj se trgovske police danes šibijo pod težo najrazličnejših izdelkov z ljubezenskimi motivi, ki jih lahko poklonimo tistim, ki jih imamo najraje. Od okvirčkov, igrač, sveč, srčkov na tisoč in en način, celo do ogledala v obliki srca, sneženih kroglic, denarnic in še bi lahko naštevali. Ponudba je večja od povpraševanja, večina izmed slovenskih potrošnikov pa še vedno najraje ostaja pri klasiki: to so vrtnice, čokolada, spodnje perilo ali plišasta igrača.
Ste vedeli, da…
… je bil v ZDA valentinovo edini dan, ko je bilo ženski dovoljeno moškega zaprositi za roko;
…samski ljudje ta praznik imenujejo tudi kot ''Dan zavedanja samskosti'';
…je bil včasih največji čar obdarovanja v tem, da so voščilnice izdelovali sami in da je bilo za valentinovo značilno tudi vedeževanje in prerokovanje. Mlada dekleta so verjela v vse mogoče vraže in ena izmed njih pravi, da ptič, ki ga bodo na ta dan ugledale, pove, kakšen človek bo njen mož.
Kakršenkoli odnos imate do praznika, upamo, da ga boste preživeli tako, kot vam je najljubše in predvsem s tistim, ki ga imate najraje. Ne pozabite: ''Ljubezen zdravi ljudi; tako tistega, ki jo daje, kot tistega, ki jo sprejema.''
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.