Moškega je dedek v zgodnjih otroških letih po smrti staršev zaprl v kurnik, kjer je preživel večji del svojega otroštva. Z ljudmi je imel le malo stikov, zato se je povsem navzel navad kokoši. Ko mu je po nekaj letih končno uspelo pobegniti iz kurnika, so ga nastanili v krajevni bolnišnici. Ker nihče ni vedel, kakšna naj bi bila zanj primerna oblika zdravljenja, ga je bolnišnično osebje za več kot dvajset let v majhni sobici privezalo na posteljo.
Šele sedaj so se zdravniki odločili zdraviti žrtev, ki nima nikakršnih mentalnih okvar, temveč je njegovo stanje le posledica dolgoletnih zlorab.
Zdravniki so poročali, da je človek, ki kljuva hrano, maha z rokami in poskakuje kot kokoš in kokodaka, že v prvih dneh zdravljenja neverjetno napredoval in upajo, da si bo, vsaj kar se obnašanja tiče, popolnoma opomogel. O tem, kakšne psihične težave bo na njem pustilo dolgoletno zlorabljanje, pa je sedaj še prehitro govoriti.
