Robot Opportunity je pristal na največji ravnini na Marsu. Nasini strokovnjaki trdijo, da so za pristanek izbrali najboljši možni kraj.
Površje namreč prekrivajo drobna peščena zrnca, zaradi česar je precej mehkejše od skalnih tal drugje na Rdečem planetu. Znanstvenike sicer najbolj zanima izvor železove rude na tem območju - hematita, ki nastane ob stiku z vodo.
"Pregledali bomo sestavo tal in odkrili skrivnost hematita. Odpravili se bomo do rude in jo podrobno preiskali , saj leži pred nami, pripravljena in zrela, da jo poberemo. To bo krasna pustolovščina," je povedal Steve Squyres, navigator.
Širšo okolico bodo začeli raziskovati šele naslednji teden. Najprej bi se namreč radi prepričali, da robota Opportunity ne bodo doletele podobne težave kot njegovega dvojčka Spirita na drugi strani planeta. V Nasinem centru v Pasadeni ostajajo optimistični.
"Mislim, da je naš bolnik na dobri poti do okrevanja. Velika možnosti so, da bomo imeli zelo dobrega raziskovalnega robota, ko ga spet zaženemo," je prepričan Pete Theisinger, vodja projekta.
To naj bi se zgodilo čez tri tedne. Doslej se je uspešno končala le dobra tretjina raziskovalnih misij. Prve so proti Marsu poslali že pred štirimi desetletji.
Beagle 2 ostaja nem
Strokovnjakom Evropske vesoljske agencije (ESA) pa tudi v najnovejšem poskusu danes ni uspelo vzpostaviti stika z britanskim raziskovalnim robotom Beagle 2, ki naj bi 25. decembra lani pristal na Marsu. Vodja programa misije Beagle 2 Colin Pillinger pa je danes pojasnil, da raziskovalna sonda Mars-Express, ki kroži nad površino rdečega planeta, minuli konec tedna ni zaznala nobenih zvokov. Evropska vesoljska agencija (ESA) bo zato ameriško vesoljsko agencijo NASA zaprosila, naj v torek prek ameriške sonde Odyssey pošlje ukaz Beaglu 2, naj izključi računalnik in ponovno naloži svojo programsko opremo.
Pristajalna kapsula Beagle 2 se je od prve evropske raziskovalne sonde Mars Express uspešno ločila 19. decembra lani, 25. decembra lani pa naj bi se nato spustila na Mars. ESA je doslej na različne načine neuspešno poskušala navezati stik z Beaglom 2, ki naj bi poiskal dokaze o obstoju vode in življenja na planetu.
Miloš Krmelj: Tretjina sond sploh ne uspe pristati
V studiju 24 ur smo za pojasnila v zvezi z raziskavami na Marsu povprašali Miloša Krmelja, predstavnika Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo.
Znanstvenike verjetno najbolj zanima izvor železove rude hematit na Marsu, ki nastane ob stiku z vodo. Ali lahko na podlagi tega že sklepajo, da je oziroma je bila na Marsu voda in s tem tudi eden od pogojev za življenje?
Hematit je lahko nastal kot posledica vulkanskega delovanja, to je ena hipoteza. Druga hipoteza pa je, da je hematit v bistvu povezan z nekdanjim jezerom, z nekdanjo podpovršinsko vodo in robot je opremljen s spektrometrom, z mikroskopom, s kamerami in v naslednjih tednih se bo to ugotovilo, kakšnega izvora je ta hematit.
Ni pa to robot, ki bi odkrival življenje?
Ne, to je robot, za katerega bi lahko rekli, da je robotski biolog.
Ob tem se seveda ukvarjajo z odpravo napake robota. kako resna je?
Še nekaj dni nazaj je bila taka napaka označena kot kritična napaka, zdaj pa je označena kot resna. Gre za napako, ki naj bi v naslednjih dneh, oziroma v naslednjih dveh tednih odpravili in ta robot naj bi nadaljeval svoje delo, tako kot je bilo predvideno.
Koliko let priprav in koliko denarja so Američani porabili za ta projekt?
Ta projekt je terjal kar tri leta trdega dela in 820 milijonov dolarjev.
Je to veliko ali malo v primerjavi z drugimi podobnimi?
Če bi to primerjali z Vikingi, ki sta pristala na Mrasu leta 1976, je to znatno nižji strošek. Seveda pa gre tudi za druge tehnologije, postopke in vrste sond. Glede na cene v vesoljskih programih in glede na to, da se je ta program razvija tri leta, ne predstavlja tako velikega stroška.
V primerjavi z izgubljenim evropskim Beaglom?
Beagle je bil še cenejši, samo žal je bil neuspešen. A to je bil prvi evropski poizkus. Vaja dela mojstra in tretjina sond sploh ne uspe pristati, kaj šele, da bi opravile kakšno znanstveno delo.
Kako resne pa so napovedi o potovanju človeške posadke na Mars?
Že v času programa Apollo so bile študije in tudi želje, ki pa so nekako potihnile. Šlo je tudi za politične zadeve, saj se je takrat tekmovalo z bivšo Sovjetsko zvezo za Luno. V času bivšega predsednika Busha starejšega je obstajala neka ideja, pravzaprav program, da bi to tudi izpeljali. V zvezi s tem so omenjali vsoto 400 do 500 milijard dolarjev, kar je bilo za tiste čase še več kot danes, če to revaloriziramo. Zdaj se omenja, da bi bila ta vsota 170 milijard dolarjev. Rusi pa trdijo, da lahko enako misijo izvedejo desetkrat ceneje. Tako da bi se v naslednjih 20 do 30 letih kaj takega lahko tudi dejansko izpeljalo.
Glavni problem je človek?
Glavni problem je človek in če bo ta program stekel, bo moral biti mednaroden. Tako bi se stroški porazdelili, po vzoru mednarodne vesoljske postaje.