Običajno je Mars od Zemlje oddaljen okoli 220 milijonov kilometrov, danes pa se je našemu planetu približal na 56 milijonov kilometrov. Tako blizu sta bila planeta nazadnje pred približno 60 tisoč leti, po predvidevanjih znanstvenikov pa bosta spet približno enako oddaljena leta 2287. Mars lahko opazujemo že s prostim očesom kot zelo svetlo, rdečkasto piko na jugovzhodni strani nočnega neba. Te dni pa bo lahko že pogled skozi manjši teleskop razkril več podrobnosti o tem skrivnostnem planetu. Amaterski opazovalci neba lahko z manjšim teleskopom pri 80 do 120-kratnih povečavah na oranžni ploskvi planeta opazujejo na enem od tečajev belo liso, polarno kapo iz suhega ledu in temnejša območja Marsovega površja. Astronomi pravijo, da je Mars najbolj viden s Tahitija v Polineziji, kjer je razdalja med Zemljo in rdečim planetom najkrajša.
Mars je četrti planet po oddaljenosti od Sonca v Sončevem sistemu. Njegova rdeča barva je navdihovala Grke in Rimljane, da so ga poimenovali po bogu vojne Aresu ali Marsu. Razdalja med Marsom in Zemljo se spreminja, prav tako njegova vidnost. V nekaterih trenutkih je tretji najbolj svetel objekt na nebu, od njega sta svetlejša samo Venera in Luna. Mars potrebuje 40 minut več kot Zemlja, da se zavrti okrog svoje osi, zaradi česar je dan na tem planetu nekoliko daljši in znaša točno 24 ur, 37 minut in 22,6 sekunde. Mars se premika po svoji osi s hitrostjo 24 kilometrov na sekundo.
Vsaki dve leti imata planeta bližnje srečanje, ko Zemlja v poti okoli Sonca dohiti in prehiti rdeči planet. Razdalje ob srečanjih pa so različne, saj orbiti obeh planetov nista povsem krožni, temveč sta eliptični. Posledično se približno vsakih 16 let Mars najbolj približa Zemlji, ko je blizu perihelija (soncu najbližja točka planetovega tira) in je tako tudi Zemlji posebno blizu. Zelo redko pa se zgodi, da se Zemlja najbolj približa Marsu prav, ko je ta planet v periheliju.
Znanstveniki so se veliko ukvarjali z vprašanjem, ali je življenje na Marsu sploh bilo kdaj mogoče in ali bi se lahko ta možnost ponovila v prihodnosti. Tuje tiskovne agencije so sicer pred dnevi poročale o ugotovitvah strokovnjakov z univerze v Arizoni, da ni dokazov o obstoju apnenca na Marsu, kar naj bi nakazovalo na to, da na rdečem planetu ni bilo nikoli ne morja ne oceana. Vendar pa ta ugotovitev ne izključuje možnosti življenja na planetu. Kot je pojasnil Philip Christiansen, je sam raziskal ves planet in ni našel dokaza o obstoju apnenca, temveč le dokaz o obstoju mineralov, podobnih apnencu. Christiansen meni, da je kljub temu možno, da so tam uspevale določene oblike življenja.
