Iznajdljivi Krištof Kolumb je leta 1504 svoje znanje o vesoljskih pojavih izkoristil v svoj prid. Ko se je sestradan izkrcal na Jamajki, je prebivalce posvaril, da bo Bog, če mu ne prinesejo hrane, svoj protest izrazil tako, da bo zatemnil Luno. V nekaj minutah je prišlo do Luninega mrka in kosilo je bilo postreženo.
V noči iz sobote na nedeljo bo, če nam bo vreme naklonjeno, moč opazovati popoln Lunin mrk. Čudovit vesoljski pojav bo viden iz Evrope, Afrike, Azije in Amerike.
Mrk bo nastopil drevi ob 22.30, ko bo Lunin krajec vstopil v Zemljino senco. Ob 23.44 bo Luna popolnoma v senci našega planeta, faza popolnega mrka pa bo trajala do 0.58 v nedeljo.
Zadnjič je Luna v popolnosti mrknila 28. oktobra 2004, naslednjič pa bodo vesoljski navdušenci pojav lahko opazovali 28. avgusta letos. Mrk pa takrat ne bo viden v Evropi, zato bodo morali Evropejci počakati do 21. februarja 2008.
Popoln mrk le ob ščipu
Lunin mrk je razmeroma pogost astronomski pojav, saj se zgodi približno vsakega pol leta, ko so Sonce, Zemlja in Luna poravnani v ravni črti in se Luna nahaja v Zemljini senci. Popolni mrki pa so razmeroma redki, saj lahko do njih pride zgolj ob polni Luni.
Ko Luna pride v Zemljino senco, bi sicer morala biti nevidna. Vendar se to zaradi loma sončne svetlobe z zemeljsko atmosfero ne zgodi, v senco pa meče predvsem rdečkaste barve. Nemogoče pa je napovedati točno barvo Lune, saj je odvisna od narave zemeljske atmosfere, dejavnosti Sonca ter razdalje med Zemljo in njenim naravnim satelitom.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.