To je pokazala najnovejša raziskava evropskega statističnega urada Eurostat in generalnega direktorata Evropske komisije za regionalno politiko. V njej je bilo zajetih 258 srednje velikih in velikih mest držav članic Evropske unije ter Bolgarije in Romunije, rezultati pa nudijo primerjavo med njimi na področju demografije, pozidanosti, zdravja prebivalcev, delovnega trga, gospodarstva, izobraževanja, okolja, transporta in kulture, so danes sporočili v Luxembourgu. Med slovenskimi mesti sta bila v raziskavo vključena Ljubljana z 270.000 in Maribor s 115.000 prebivalci.
V Evropi je bilo leta 2001 sicer 18 mest z več kot milijonom prebivalcev. Že omenjenemu Londonu sledijo Pariz z okolico (6,2 milijona prebivalcev), Berlin (3,4 milijona), Madrid (3,0 milijona), Rim (2,7 milijona), Bukarešta (1,9 milijona) ter Budimpešta (1,8 milijona). Vseh 258 mest je leta 2001 skupaj štelo 107 milijonov prebivalcev, kar je več kot 20 odstotkov vsega prebivalstva 27 v raziskavi zajetih držav.
Med 209 mesti, za katere so bili na voljo podatki o rasti prebivalstva, je na prvem mestu španska Palma de Mallorca (2,6 odstotna rast), kateri sledita prav tako španski mesti Pamplona/Iruna (z 2,3-odstotno rastjo) in Badajoz (z 2,2-odstotno rastjo). Mesto z najvišjim odstotkom upada števila prebivalcev je slovenski Maribor (število prebivalcev se je zmanjšalo za 3,1 odstotka), za njim so se znašla tri nemška mesta: Halle an der Saale (3,0-odstotno zmanjšanje), Frankfurt na Odri in Schwerin (v obeh 2,7-odstotno zmanjšanje). Slovenska prestolnica je zabeležila 0,1-odstotno rast prebivalstva.
V 16 od 210 mest, za katere je Eurostat razpolagal s podatki, je bil leta 2001 delež brezposelnosti višji od 20 odstotkov. Od tega je bilo 12 mest na Poljskem - prednjači mesto Suwalki s 25,6 -odstotno brezposelnostjo - po eno pa v Nemčiji, Franciji, na Slovaškem in v Romuniji. Na drugi strani je 15 mest beležilo štiri ali manj odstotkov brezposelnih: pet mest je nizozemskih, štiri britanska, dve švedski, po eno pa nemško, špansko, ciprsko in luksemburško. Najnižjo brezposelnost je imel nizozemski Utrecht (3,0 odstotka). Za Slovenijo Eurostat podatkov ni imel.
Bologna in Trst z najstarejšim prebivalstvom
Zanimivi so tudi podatki o starostni strukturi evropskih mest. Ti kažejo, da so v treh mestih v letu 2001 imeli 25 ali več odstotkov prebivalcev, mlajših od 15 let. To sta francoski mesti Cayenne (30,1 odstotka prebivalcev mlajših od 15 let) in Saint Denis (25,5 odstotka) ter britanski Derry (25,0 odstotka). Po drugi strani sta imeli italijanski mesti Bologna in Trst manj kot deset odstotkov najmlajše populacije, bili pa sta na vrhu lestvice mest z najvišjim deležem prebivalcev, starejših od 75 let. V Trstu je živelo 13,2, v Bologni pa 13,0 odstotka ljudi, starejših od 75 let. Podatki za Slovenijo kažejo, da je v Ljubljani tega leta živelo 6,3, v Mariboru pa 6,7 odstotka prebivalcev s 75 ali več leti. Mlajših od 15 let je bilo v Ljubljani 13,7 ter v Mariboru 12,4 odstotka.
Eurostat je postregel še s podatki o številu sedežev v kinodvoranah na prebivalca, ki kaže, da je največ - 48 sedežev na tisoč prebivalcev - moč najti v Luxembourgu, sledijo mu Poitiers v Franciji s 46 sedeži, Liege v Belgiji s 45, grške Atene s 44 sedeži ter britanska Manchester in Belfast s 40 sedeži na tisoč prebivalcev. Najmanj možnosti za ogled kinopredstave pa je v italijanskih mestih Benetke (trije sedeži na tisoč prebivalcev) in Reggio di Calabria (štirje sedeži), v mestu Ruse v Bolgariji (prav tako štirje sedeži) in s po petimi sedeži na tisoč prebivalcev, kolikor jih imajo poljska mesta Zory, Bydgoszcz, Katowice in Szczecin. V Ljubljani si tisoč prebivalcev deli slabih 24 sedežev kinodvoran.
