Raketa je v vesolje ponesla prvo kitajsko vesoljsko ladjo s posadko Shenzhou 5, po slovensko "čarobna ladja". Za Američane izstrelitev ni mogla priti v bolj bolečem trenutku, saj česar podobnega ne morejo in ne bodo mogli izvesti še najmanj leto dni. Vsi trije preostali vesoljski raketoplani Atlantis, Discovery in Endeavour bodo prizemljeni še najmanj do septembra 2004. Če ne bi bilo treba dokončati Mednarodne vesoljske postaje, pa bi se kaj lahko zgodilo, da bi ostali raketoplani na tleh tudi za vedno.
Prvo kitajsko vesoljsko ladjo pilotira podpolkovnik narodne osvobodilne armade Yang Liwei (38) in poudarja, da je bil izurjen doma. Brez dvoma so imeli prav tisti, ki so trdili, da trenerja 12 kitajskih vesoljcev, tudi sama vesoljca, ki sta bila izurjena v letih 1996 in 1997 v Rusiji, prav zaradi tega nimata možnosti, da ju izberejo za prvi polet. Na izbiro prvega vpliva lahko marsikaj. Tako je Gagarinu pomagal njegov prijeten in za propagando pomemben nasmeh in dejstvo, da so za naslednji še zahtevnejši polet potrebovali še bolj sposobnega kozmonavta...
Ko je Kitajska pred enajstimi leti zasnovala program vesoljskih poletov s človeško posadko, ji je veliko pomagala Rusija. Kitajci pa so za trditve o kopiranju tuje tehnologije zelo občutljivi. Zares so se potrudili in veliko ali skoraj vse izdelali sami. V kitajski vesoljski industriji dela kar 250.000 ljudi in vlaganja države v "vesolje" naj bi znašala kar tri milijarde dolarjev letno. Po drugih podatkih pa naj bi za ves program Shenzhou porabili vsega 2,3 milijarde dolarjev.
Oko poznavalca opazi, da je zgradba za sestavljanje raket na izstrelišču Jiuquan že na zunaj neverjetno podobna zgradbi z enakim namenom na Cape Canaveralu. Kot, da bi jo hote posnemali. Kitajska vesoljska ladja je skoraj do potankosti enaka zgodnjemu projektu sovjetskega Sojuza iz šestdesetih let na risalnih deskah legendarnega očeta praktične kozmonavtike Sergeja Koroljova. Projektu, ki so ga uresničili nekoliko drugače.
Tudi kitajski skafander zelo spominja na ruskega, pa reševalna raketa, ki lahko posadko obvaruje, če je z nosilno raketo kaj hudo narobe in oblika pristajalne kapsule. Prav njo so vzeli za osnovo in sprednji orbitalni odsek, ki ga ne preveč stremuško imenujejo tudi modul in pogonski odsek, kot kaže, izdelali povsem samostojno.
Takšna zasnova omogoča razmeroma dolge polete in izvajanje poskusov, pa tudi združitve vesoljskih plovil. Kitajci pa so šli še korak dlje. Medtem ko pri ruskih sojuzih orbitalni odsek ob vrnitvi zgori so Kitajci poskrbeli, da lahko orbitalni odsek kroži samostojno še pol leta in izvaja različne vojaške in civilne naloge. Ko bo na prvi kitajski vesoljski ladji združevalni mehanizem, bo to pomenilo, da lahko izstrelitev nove ladje pričakujemo v roku šestih mesecev, saj lahko takšen odsek uporabijo za tarčo ali pa združijo dve ladji, da nastane poskusna mini orbitalna postaja.
Zakaj so prvikrat izstrelili samo enega vesoljca, čeprav bi lahko dva ali tri? Nekdanja SZ in ZDA na začetku nista imeli tehničnih možnosti za polet več kot enega vesoljca. Kitajska, ki je s proučevanjem ruskih in ameriških izkušenj lahko ogromno prihranila, jih ima, a pomembnejši so politični cilji. Iz propagandnih razlogov je potrebno, da je prvi vesoljec samo eden. Da ga ljudstvo lažje slavi. In z njim posredno svoje modro vodstvo. Kitajski vesoljski program naj bi svetu demonstriral tehnološke zmožnosti države, domači javnosti pa sposobnost sedanjega sistema. Tako naj bi lažje homogenizirali ljudstvo, ki ga sicer povezuje predvsem skupna pisava. Zanimivo je, da si zasluge za vesoljske uspehe kar precej odkrito pripisuje vojska. Ta se zaveda propagandnega učinka uspehov in se boji morebitnega neuspeha. Zato je prepovedala neposreden prenos dogodka. Če bi prenos napovedali, bi morali izdati tudi čas izstrelitve in v primeru preložitve poleta težav ne bi bilo mogoče zamolčati.
Iz ruskih virov prihaja podatek, da med štirimi testnimi poleti vesoljskih ladij shenzhou ni šlo vse prav gladko. Prav ladja, ki je po pristanku niso nikoli pokazali, je pristala "pretrdo", ker ni bila opremljena s sanktpeterburškim sistemom za sprožitev motorjev za mehek pristanek vrste kaktus. Po neljubem in svetovni javnosti zamolčanem "pripetljaju" so ruski kaktus začeli znova vgrajevati in s pristankom ni bilo več težav. Kitajci so nedavno naročili novo serijo kaktusov, že pred leti pa so se resno zanimali tudi za nakup odličnih ukrajinskih sistemov kurs za združitev vesoljskih plovil. Iz obsega naročil kaktusov in kursov je mogoče sklepati, kakšne načrte imajo Kitajci...
