Statistiki so izračunali, da ljubitelji kave popijejo letno 135 milijonov kubičnih metrov kave, kar je približno enakovredno količini vodne mase, ki v pol ure steče po Missisipiju.
Od svojih skromnih začetkov, ko so kavo pili poglavarji in vrači afriških plemen, je ta opojna tekočina postala proizvod, za katerega človeštvo letno porabi neverjetnih 12 milijard dolarjev. Ko je pred približno tisoč leti nek Arabec iz zrnc kave pripravil napitek, nihče ni niti slutil, da bo nekoč v tej pijači uživalo na milijone ljudi, in da bo kava spremenila gospodarstva številnih držav.
Latinsko ime je za kavo je Coffea arabica, do 17. stoletja se je arabska beseda "kawah", ki je pomenila "moč", uporabljali za vrsto vina, odtlej pa so to ime uporabljali za kavo. Iz Afrike se je kava razširila v Turčijo, nato pa v Evropo. Na naše območje je prišla konec 17. stoletja. V Afriki je rasla samoniklo, največ jo je bilo v Etiopiji, Kamerunu in Angoli. Danes je okoli 70 različnih vrst grmov kave - najboljši pa sta Coffea arabica in Coffea liberica.
Največji izvoznik kave je Brazilija, ki pokriva tretjino svetovnih potreb. Ta velika južnoameriška država je leta 1997 na svetovni trg poslala osem milijonov ton kave v zrnju. Sledijo Kolumbija, Indonezija in Slonokoščena obala. Degustatorji kave se obnašajo podobno kot degustatorji vina. Med degustacijo je ne pijejo, temveč duhajo, srkajo in izpljunejo! Dobri preizkuševalci lahko tako "na slepo" določijo vrsto kave in kraj proizvodnje.
