Kakšne barve je ta obleka?

Kakšne barve je? Na videz povsem enostavno vprašanje ob fotografiji obleke, a odgovor očitno ni tako preprost. Ob pogledu na fotografijo se je že v uredništvu odprla debata, saj so nekateri trdili, da je obleka bele in zlate barve, spet drugi pa so prepričani, da je obleka modre in črne barve. In o tem teče razprava tudi na svetovnem spletu, v katero so se vpletle tudi nekatere znane osebe.

I don't understand this odd dress debate and I feel like it's a trick somehow. I'm confused and scared. PS it's OBVIOUSLY BLUE AND BLACK

— Taylor Swift (@taylorswift13) February 27, 2015

Pevka Taylor Swift, tako kot mnogi drugi, se sprašuje, v čem je trik, a sama se prišteva med tiste, ki vidijo črno in modro obleko.

Vse je odvisno, kako zaznavamo svetlobo

Gre sicer za preprosto optično prevaro. Gre za biologijo in za način, kako so se naši možgani in oči prilagodili na barve v s soncem obsijanem svetu, pravijo strokovnjaki.

Anyone who disagrees, I'm at 37th and Madison, come fight me. #TheDress pic.twitter.com/8dwglnP672

— Krister Johnson (@KristerJohnson) February 27, 2015

Svetloba v oči vstopi prek leč, različne valovne dolžine ustrezajo različnim barvam. Svetloba zadane očesno mrežnico v zadnjem delu očesa, kjer pigmenti sprožijo nevronske povezave v vizualnem korteksu, torej v delu možganov, ki procesira signale v podobo. A kritična pri tem je prva valovna dolžina, ki jo oko prejme. Možgani nato avtomatično pretvorijo valovno dolžino v ustrezno barvo predmeta, ki ga gledamo. ''Naš vizualni sistem naj bi zavrgel vse informacije o svetlobi in naj bi izbral le informacije o dejanski odbojnosti predmeta,'' je dejal Jay Neitz z nevrologije na univerzi v Washingtonu, ki obleko sicer vidi v belo-zlati kombinaciji.

Čutne celice za svetlobo na mrežnici sicer delimo na čepke, ki zaznavajo barve, in na paličice, ki se odzivajo na svetlobo, katerekoli valovne dolžine. Paličice zaznajo veliko manjšo količino vpadne svetlobe kot čepki – zato ob majhnih svetlostih slabo zaznavamo barve. Čepkov je največ na delu mrežnice, ki se imenuje rumena pega in se nahaja točno nasproti očesne leče. Tukaj zaznavamo barve svetlobe najbolje, saj se sem preslika točka, kamor smo usmerili pogled.

The #science of why no one agrees on the color of this dress http://t.co/y0md2b8EeU #dressgate @WIRED pic.twitter.com/UBVXVIaIxb

— Berkeley Lab (@BerkeleyLab) February 27, 2015

Sistem praviloma deluje povsem dobro, a pri tej fotografiji pride do pomote. Ljudje lahko gledamo le pri svetlobi, a dnevna svetloba lahko spremeni barvo. Tako lahko dnevna svetloba zjutraj in zvečer stvari obarva rdečkasto, ob poldne pa so lahko stvari bolj modre in bele. ''Kaj se torej zgodi pri tej fotografiji? Naš vizualni sistem popusti prevladujočemu svetlobnemu viru iz ozadja fotografije. Če sistem popusti modri strani, potem obleko vidimo belo in zlato, če pa oči popustijo zlatkasti strani, potem je obleka modra in črna'', je razložil nevrolog Bevil Conway, ki obleko vidi znova povsem drugače, saj vidi modro in oranžno barvo.