Polemike o uporabi tako imenovanih elektrošok pištol v policiji in nasploh, saj jo lahko kupi vsak polnoleten državljan, ne pojenjujejo. Vanje so se vključili tudi nekateri zdravniki, ki opozarjajo na nevarne stranske učinke in zagotavljajo, da je lahko paralizator predvsem v rokah amaterja nevarno orožje.
Po podatkih proizvajalca elektrošok pištol - ameriškega podjetja Taser - naj bi doslej v svetu električni paralizator preizkusili na 50 tisoč prostovoljcih. In kakšne so bile nezaželene posledice: eden od njih si je zvil zapestje, drugi spahnil ramo, en prostovoljec si je nategnil hrbtne mišice, na tri je električni tok vplival tako, da so urinirali. Drugih poškodb menda ni bilo.
Ivan Štraus, travmatolog iz Kliničnega centra Ljubljana, je to potrdil: "Sigurno gre za nek tehnični napredek, s katerim policija lažje obvladuje kriminalce in storilce kaznivih dejanj, s katerimi prihaja v stik. Seveda pa obstaja tudi nevarnosti uporabe te naprave kot so razni padci ali če bi prišlo do neposrednega udarca v oko. Gotova nevarnost je tudi, da pride do motenj v ritmu srca, a če jih uporabljajo usposobljeni profesionalci potem je to tveganje minimalno. Da pa bi to uporabljal vsak, pa mislim, da je zaenkrat preuranjeno, saj bomo videli, kaj bodo pokazale izkušnje."
Sicer pa kot pravi ljubljanski travmatolog: nevarno orožje je lahko tudi palica ali pač solzilec.
V Evropi električni paralizator uporabljajo nemški, britanski in grški policisti. Sicer pa še policije Združenih držav, Kanade in Avstralije. V Sloveniji pa lahko poleg mož v modrem s približno 200 tisoč tolarjev vredno napravo svoje žrtve omamljajo tudi navadni državljani. Pištolo lahko brez posebnega dovoljenja kupijo v trgovini, kar omogoča velikodušni zakon o orožju. Po mnenju mnogih tako močno orožje ne sodi v roke amaterjev.
Da je naprava v rokah usposobljenega osebja, ki razume in pozna delovanje električnega paralizatorja in ravna po navodilih, ustrezna, je v svoji strokovni oceni ugotovil tudi Inštitut za varovanje zdravja.
Inštitut je na slabih dveh straneh povzel dokumentacijo ameriškega podjetja Taser in zapisal še, da uporaba elektrošok pištole ne povzroča nevroloških ali psihičnih motenj in da ni nevarnosti niti za ljudi s srčnimi spodbujevalniki. To mnenje je bilo ministru Kebru zadosten argument, da je dovolil uvoz teh naprav. Za kakšno dodatno mnenje namreč ni spraševal.
Svoje mnenje pa je podal tudi gost v oddaji 24 ur, Andrej Bručan, vodja internistične prve pomoči v Kliničnem centru Ljubljana.
Kako nevarno orožje je po vaši oceni električni paralizator?
Po sedaj preverjenih podatkih po svetu ni znano, da bi ta aparatura povzročala zastoj srca. Zanimiv je zaključek neke svetovno znane medicinske literature, ki pravi, da je pri normalni uporabi te naprave možnost zastoja srca pri zdravem človeku, zelo majhna. A tu imamo opraviti s tremi pogoji – pri normalni uporabi, pri zdravem človeku in še zelo majhna verjetnost, kar pomeni, da ni enaka ničli.
Kaj bi se torej lahko zgodilo osebi, ki je bolna in ima npr. srčni spodbujevalnik?
Pri tej definiciji niso bili ravno mišljeni ljudje s srčnim spodbujevalnikom, temveč na splošno srčni bolniki in ljudje z drugimi nevrološkimi boleznimi. Lahko pa je uporaba problematična, če recimo pride do strela v dimlje ali v vrat, ko lahko pride do strganin velikih žil in tako tudi do krvavitev. To je opisano na primerih, sicer pa so tudi pri bolnikih te komplikacije možne bolj teoretično, saj tudi pri demonstracijskih poskusih zaenkrat ni bilo zabeleženih kakih večjih težav.
Po vašem mnenju torej to orožje ni namenjeno vsakomur, kot je določeno v zakonu, da ga v bistvu lahko kupi vsak?
To je težko reči. Strinjam se z dr. Štrausom, da je to velik napredek, kadar je sicer dovoljena uporaba strelnega orožja pri policiji. Kar pa se tiče uporabe v splošni rabi in prodaji, pa cela vrsta omejitev. Evropska unija je že leta 2003 pripravila, ne pa še sprejela zakon, ki zelo ostro omejuje uporabo te naprave v splošni prodaji.
Bi moralo po vašem Ministrstvo za zdravje narediti lastno preiskavo o škodljivosti tovrstnih naprav?
Zadosti bi bil A-test, ki je neodvisen. Testi, ki jih delajo firme večinoma ne sodijo v to kategorijo. Potrebno je nevtralno testiranje, za katerega je vseeno kje je bilo izvršeno, v ZDA ali v EU. Slovenija si tak otestiranje težko privošči, glede na število prebivalcev in število primerov, bi bilo pa dobro pred podpisom uvozne pogodbe opraviti nekaj lastnih praktičnih podkusov na tem področju.
