Izpoved Nemke, ki je za Hitlerja preizkušala hrano

Wölkova je do leta 1942 živela v Berlinu. Ko je bilo njeno stanovanje zaradi bombardiranja uničeno, mož pa je bil tako ali tako v vojski, se je morala preseliti. Njena tašča ji je predlagala, da bi se skupaj preselili v podeželsko hišo v kraju Gross Partsch (današnji Parcz na Poljskem), kamor sta res odpotovali. Kmalu po prihodu je Wölkova naletela na pripadnike enote SS, ki so jo vključili v skupino preizkuševalk hrane. ''Seveda sem se bala. Če bi bila (hrana) zastrupljena, me danes ne bi bilo tu. Bili smo prisiljeni, da smo jedli vse, nismo imeli izbire,'' je Wölkova povedala za Times. ''Hrano smo dobili med 11. in 12. uro. Šele ko jo je pokusilo vseh nas 15, jo je SS odpeljal v štab. Vse je bilo vegetarijansko, najbolj okusne so bile sveže stvari, od belušev, paprik, graha, postreženo z rižem in solatami. Vse je bilo na enem krožniku, kot so mu tudi kasneje postregli.'' Da bi morala preizkušati meso ali ribe, se ne spomni, prav tako ji niso dajali pijač. Preden je Hitler lahko ''zagrizel'' v svoj obrok, je morala po testiranju hrane vedno miniti najmanj ena ura, da se je pokazal učinek morebitnega strupa.

Wölkova se je morala javiti SS-ovcem vsak dan, uporabili pa so jo le takrat, ko je bil Hitler v štabu. V treh letih in pol – prvič je prispel tja 23. junija leta 1941, zadnjič pa odšel 20. novembra 1944 – je nacistični voditelj preživel tam nekaj več kot 800 dni.
Wölkova je s svojo taščo živela zunaj štaba, kar pa se je spremenilo, ko so julija 1944 na Hitlerja izvedli atentat. Od takrat pa vse do novembra istega leta je živela v štabni šoli, potem pa se je s pomočjo nekega častnika vkrcala na vlak Josepha Göbbelsa in pobegnila v Berlin. Druge preizkuševalke naj bi padle v roke napredujoči Rdeči armadi, sovjetski vojaki pa naj bi jih domnevno pobili.

Po vojni leta 1946 se je znova srečala z možem, ki naj bi bil domnevno mrtev. Skupaj sta živela vse do njegove smrti leta 1990.