Zgodilo se je namreč, da omenjenega pokala ni več v zakladnici angleške golf zveze. V tančico skrivnosti zavito izginotje pokala pa je imelo tudi nenavaden začetek, kajti olimpijski turnir je bil na OI v Berlinu odigran naknadno, po koncu iger, čeprav je bil golf na programu iger že leta 1928 v Amsterdamu in 1932 v Los Angelesu.
Ker Hitlerjeva Nemčija takrat ni imela tradicije v tem športu, so tekmovanje izpeljali konec avgusta na edinem golf igrišču blizu znanega zdravilišča Baden-Baden, sodelovalo pa je sedem reprezentanc.
Sam turnir je bil izredno zanimiv, saj sta prvi dan presenetljivo povedla mlada in neizkušena Nemca Leonard von Beckerath in C. A. Helmers, kar je bila prava senzacija. Ko je Hitler slišal za ta uspeh, je dejal, da bo sam predal pokal zmagovalcema, pri čemer je upal na nemško zmagoslavje nad sicer prepričljivejšimi Angleži in Francozi. Ko je bilo že vse dogovorjeno, pokal je dobil tudi ime po Hitlerju, pa sta nemška golfista pod pritiskom zaigrala slabše in osvojila tretje mesto za zmagovalci Angleži in drugouvrščenimi Francozi. Hitler je bil že na pol poti v Baden-Baden, ko je slišal za nemški poraz in zato na prizorišče ni dopotoval. Zmagovalcem je pokal predal predsednik nemške golf zveze.
Tudi nadaljnja usoda "Hitlerjevega pokala" je polna skrivnosti, saj je bil najprej last britanskega kraljevskega golf društva, potem pa so ga premestili v škotski grad St. Andrews. Večina meni, da je bil ukraden, povsem možno pa je, da srebrni pokal neprecenljive vrednosti ves zaprašen leži v kakšnem skladišču.
