Nekatere raziskave javnega mnenja so pokazale, da novi zakon, ki šolo označuje kot najboljše orodje za širjenje republikanske ideje, podpira kar 70 odstotkov Francozov. "Tisti, ki želijo nositi naglavne rute, naj ali gredo v njim namenjene šole, ali pa naj se žal vrnejo v svoje države," menijo nekateri Francozi in kot kaže, je to tudi prevladujoče mnenje v Franciji.
Minister za šolstvo Luc Ferry je prepričan, da bo z novim zakonom preprečil, kot pravi, delitev na militantne religiozne skupnosti v šolskih razredih.
"Namesto da bi oslabil tisto, kar Francozi imenujejo zapiranje v skupnost, lahko to celo okrepi. In namesto da bi se borili proti islamskemu radikalizmu, ga lahko okrepi, ker daje občutek stigmatiziranosti, zavračanja," je prepričan francoski sociolog Farhar Khosrokhavar. "Mislim, da bo ta zakon prinesel še bolj poudarjeno delitev na skupnosti, bolj kot kdaj koli. Ker tukaj ne gre za vse verske simbole, zakon je le proti muslimanskim rutam."
Muslimanski učenci v Franciji dvomijo v holokavst
Minister za šolstvo je pred sprejetjem zakona opozarjal, da je ta nujen zaradi skokovitega naraščanja rasizma in antisemitizma v zadnjih treh letih. Muslimanski učenci ugovarjajo učnim uram zgodovine, ki razlagajo uničenje Judov v času nacizma, zavračajo preveč nazorne ure o človeški reprodukciji in zahtevajo ločeno telovadbo deklic in dečkov. Vse to naj bi bilo po pričakovanjih ministra za šolstvo zdaj preteklost.
Zakon prepoveduje odkrite verske simbole v šolah, minister za šolstvo pa dodaja, da to vključuje tudi pretirano obrazno poraščenost, če jo bo mogoče razumeti kot izkazovanje vere. Muslimanske rute in judovske čepice bodo še vedno dovoljene v zasebnih šolah.
"V Nemčiji, Belgiji in drugih državah nošnjo naglavne rute dopuščajo. Ne vem zakaj poskušajo preprečiti integracijo in izobraževanje. Samo zato, ker ima punca skrite lase, ne pomeni, da se ne more učiti, da ne more poslušati. Učitelj lahko predava deklicam s spuščenimi lasmi ali kako koli drugo pričesk," so prepričane muslimanske šolarke.
Nemško ustavno sodišče je odločilo drugače
Pa vendar tudi v naštetih državah pripravljajo omejitve. V Nemčiji je v primeru učiteljice afganistanskega porekla, ki ni dobila službe, ker je hotela učiti s ruto na glavi, sodišče sicer odločilo, da take diskriminacije ne dopušča. A pustilo je proste roke posameznim nemškim deželam. Te lahko sprejmejo zakone, ki nošnjo rut prepovedujejo, dovoljujejo pa križe na stenah, kot sta to že storili Bavarska in Baden Würtenberg.
Prav o križih na stenah v šolskih učilnicah so se konec oktobra lani prepirali v Italiji. Razpravo je sprožil vodja muslimanske skupine, ki je zahteval, da se ob križ postavi še simbol iz korana ali pa naj snamejo tudi križ. Sodniki so sprva odločili, da mora križ s stene, potem pa na pritožbo ministrstva za šolstvo odločitev umaknili, čeprav so umik križa dobro sprejeli sindikati učiteljev.
Chirac igra nevarno igro, menijo Angleži
V Veliki Britaniji pa opozarjajo na nevarnost takšnih odločitev. "Predsednik Chirac igra nevarno igro. Točno tako, kot je veliko politikov v dvajsetih letih prejšnjega stoletja mislilo, da mora ugajati Hitlerju. To je krut poskus pridobivanja protimuslimanskih glasov," meni londonski župan Ken Livingstone. Deklice v Veliki Britaniji nosijo rute brez težav, Rusi pa ruto dovoljujejo celo na fotografijah v potnih listih.
Ogorčenost nad francosko omejenostjo, ki se širi čez državne meje, narašča med predstavniki verskih skupnosti tudi v Sloveniji."Ruta brez dvoma ni simbol, je namreč obveza, zato je omejevanje nošenja rute enako prepovedi, da opravljamo svoje verske obveznosti," trdi islamski mufti v Ljubljani Osman Džogić, ki meni, da gre za muslimane nesprejemljivo in ponižujočo diskriminacijo.
Smo priča ideološkemu laicizmu?
"Zdi se mi, da smo priča ideološkemu laicizmu, ki ne razume ločitve politične od religiozne sfere na zdrav in razumen način, in iz tega dela neko novo ideologijo," je dejal moralni teolog in profesor na mariborski teološki fakulteti dr. Ivan Štuhec.
Ob vprašanju gradnje džamije v Ljubljani se slovenska družba po mnenju sociologa s Fakultete za družbene vede dr. Aleša Debeljaka sooča s porodnimi krči "prepoznavanja in priznavanja mnogoverskega značaja slovenske družbe, ki je predolgo uživala v iluziji lastne homogenosti."
"Seveda pa je to absolutno takoj asociacija na stari režim, v katerem je bilo prepovedano nošenje križa okoli vratu, če si bil televizijska napovedovalka," odgovarja Štuhec na vprašanje o možnosti prepovedi nošenja verskih simbolov v Sloveniji.
Francija ni dober zgled za Slovenijo
"Dvomom, da bi šli tako daleč, čeprav zapleti okrog fenomena izbrisanih jemlje upanje, da se naša politika lahko obnaša razumno in s polno presojevalno močj," trdi sociolog Debeljak.
Ljubljanski muftija pa pravi, da moli, da zakon po vzoru Francije ne bo sprejet v Sloveniji in v kakšni drugi državi. "Ker bo to vodilo k polarizaciji muslimanov in nemuslimanov in Zahoda. Pravzaprav je to voda na mlin radikalnim skupinam znotraj islama," je dejal Džogić.
Vzorov integracije in multikulturnosti po mnenju Debeljaka ne gre iskati v Franciji, pač pa na primer v Angliji, kjer "imajo britanske policistke muslimanske rute, okrašene z uniformnimi znaki britanske policije."
Zakaj bi torej prepovedovali nekaj, kar je tradicionalno, za skupino ljudi sveto in nedotakljivo, nekaj, kar ne moti komunikacije med ljudmi in kar bi v današnji mešanici stilov lahko imeli tudi za modni dodatek?
