Valentin Areh je mednarodno uveljavljen vojni dopisnik, ki za oddajo 24UR na že več let poroča s kriznih žarišč. Zaradi kakovosti dela je postal strokovni sodelavec agencij in televizijskih hiš APTN, Reuters, BBC in Discovery Chanell. V trinajstih letih je poročal kar z dvanajstih kriznih žarišč (1992 – 2003).
Njegovo zadnjo poročanje s kriznega žarišča je bilo iz Iraka, katerega je avtor strnil in predstavil v svojih dveh najnovejših knjigah Kri v puščavskem pesku in Sadam Husein Al Tikriti.
Sadam Husein Al Tikriti
Knjiga z naslovom Sadam Husein Al Tikriti je izjemno poglobljeno delo, ki vsebuje več kot 4500 podatkov, skrbno analizo ozadja iraške sodobne zgodovine. Delo vsebuje oris najpomembnejših dogodkov na Bližnjem vzhodu, ki so dramatično oblikovali Sadamov pogled na politiko. Ta je zahtevala smrt skoraj milijona ljudi. Zaradi izjemne analize strokovnih del, lahko knjigo uvrščamo med najizčrpnejše opise iraškega režima, ki so bili objavljeni v EU.
Avtor opisuje zanimive podrobnosti o privatnem življenju iraškega diktatorja Sadama Huseina. Izvemo kakšen je bil kot deček, kako se je vzpenjal v hierarhiji stranke Baas, beremo o njegovih zaporniških izkušnjah in o njegov prihodu na oblast. Delo ponuja zanimive zgodbe o Sadamovih družinskih članih, preživele žrtve pa razlagajo o življenju v Sadamovem Iraku, o zaporih, o načinih mučenja in o množičnih grobiščih. Izvemo, kako je Irak razvil kemično in biološko orožje, kako blizu jedrske bombe je bil in kdo vse je oboroževal Sadama Huseina. Ob tem lahko beremo tudi podatke, ki so bili slovenskim bralcem dolga leta skrbno prekrivani. Podatki inšpektorjev Združenih narodov za razorožitev Iraka govorijo, da so tudi slovenska podjetja in slovenski strokovnjaki sodelovali pri Sadamovem razvijanju orožja za množično uničenje. Valentin Areh navaja podatke o Sadamovih vojnah in o pogubnih sankcijah Združenih narodov za iraško ljudstvo. Ob tem temeljito predstavi mnenja kritikov in zagovornikov ameriške politike do Iraka.
Kri v puščavskem pesku
Knjiga je pretresljiv dokument zgodovine. Avtor o grozotah vojne začenja s presunljivimi zgodbami iz Iraka, ki ga je obiskal v času Sadamove vladavine. Opisuje pretresljive zgodbe o ljudeh, ki jih je srečal in ki so se drznili govoriti odkrito o šokantnih zgodbah tistih, ki so preživeli Sadamove zapore in mučilnice.
Po uvodnem delu Valentin Areh nadaljuje z opisi, kako so se s kolegi pripravljali na vojno, kako resne in mučne težave so imeli. Iraške oblasti mu niso dovolile, da bi vojno spremljal iz Bagdada. Gotovo najbolj impresiven del knjige pa je njegovo opisovanje vsakodnevnih dogodkov na bojišču. Beremo lahko o peklu na fronti, o mislih vojakov, o solzah iraških civilistov. Knjiga je šokanten opis razmer na bojišču. Opis kako človek doživlja eksplozije, strele, slike ranjenih in mrtvih ljudi. Areh opisuje bolečino in strah iraških civilistov za katere poudarja, da so bili najbolj tragične žrtve vojne.
Hkrati knjiga zadovolji tudi tiste, ki jih zanimajo izčrpni, analitični podatki o poteku ameriško-britanskega napada na Irak. Vendar Valentin Areh bralca že v uvodu opozori, da knjigo ne gre razumeti kot knjigo, ki bi opisala celotno podobo umazane vojne. Avtor meni, da bi moral za kaj takega biti nujno tudi v Bagdadu, torej precej bližje ubitim in ranjenim civilistom. Poudarja, da v vojni ni in ne more biti nič lepega. So samo mrtvaki in ranjenci. Ni nujno, da so največje žrtve vojne tisti, ki izgubijo življenje. Večje žrtve so lahko tudi tisti, ki vojno preživijo in morajo z bolečino živeti naprej. V ospredju vseh zgodb so vojni dopisniki, ki za vse nas, ki varno sedimo pred televizijskimi sprejemniki, tvegajo življenja, da bi nam pripovedovali o vojni.