Intimen vpogled v življenje Amy Winehouse

Pevka Amy Winehouse, ki je za vedno odšla 23. julija leta 2011, predvsem po zaslugi njenega očeta Mitcha živi življenje tudi po smrti. Oče, sicer taksist po poklicu, je hčerkino ime najprej unovčil tako, da je tudi sam poprijel za mikrofon, nato pa še v knjigi, Amy, moja hčerka. Sicer drži, da vodi tudi njeno fundacijo, na Dunaju pa je v judovskem muzeju na ogled razstava Amy Winehouse: Družinski portret. Sicer dokaj majhna razstava, ki se razprostira v treh prostorih, deluje, kot da je Mitch popolnoma izpraznil hčerkino sobo in predmete spremenil v razstavne eksponate. No, pravzaprav je za razstavo najbolj odgovoren njen brat Alex in njegova žena Riva. "To ni svetišče ali spomenik mrtvi osebi!"  je prepričan Alex Winehouse. Fotografiranje razstave pa je, kajpak, (žal) prepovedano.

A ob podrobnejšem ogledu se pravzaprav brez težav lahko potopimo v Amyjin svet vse od njenih začetkov naprej. Od družinskega drevesa, ki daje vedeti, da se je njena družina preselila v Veliko Britanijo iz Belorusije leta 1890, prek številnih fotografij Amy kot deklice, pa vse do njenih igrač, zvezkov, zapiskov, šolske uniforme, gramofona, zbirke plošč, njene dragocene kitare in tako naprej. Pred očmi se nam odvrti zgodba dekleta, ki je bila po talentu večja od življenja samega in ki ni vedno ubirala najlažjih poti.

Amy je bila, kot lahko doživimo na razstavi, ljubiteljica Snoopyja, razstavljena je njena garderobna omara z oblekami, akreditacije s koncertov in nastopov, vstopnice za metro, čevlji z odrskih nastopov, njen grammy in celo ptičja kletka. Razstavo po stenah spremljajo izbrani citati Amyjinih izjav in tudi nekaj revij, pri katerih je pevka krasila naslovnico, lahko pa si ogledamo in prisluhnemo tudi posnetku mlade Amy, kako je pela na vajah za šolsko predstavo.

Vsekakor gre za izkušnjo, ki nas popelje bližje pevki, s katero se je usoda zaradi njenega specifičnega značaja kruto poigrala, kar pa ne zmanjšuje njenega vpliva na glasbo ali poraja dvome o njenem talentu. Po ogledu si je morda lažje predstavljati, kdo je bila Amy Winehouse, preprosto dekle, ki je ljubilo glasbo, svojo družino in ki je zašla v svet drog in alkohola, ki sta jo tudi pogubila. A na slednje se razstava ne osredotoča. Glavni poudarek je na njeni glasbi in ljubezni do družine, slednje tudi v povezavi z njenim londonsko-judovskim poreklom. "Ob koncu dneva sem judovsko dekle in največ mi pomeni, da smo povezani skupaj kot prava družina," je nekoč povedala.

Amy Winehouse je v svojem kratkem življenju pustila velik pečat v glasbenem svetu, vstopila je v "klub 27", hkrati pa nas opozorila, da lahko še tak talent kaj hitro zbledi, če telo in volja popustita na napačnih koncih. Razstava je vsekakor vredna ogleda, saj ponuja intimen vpogled v življenje trpinčene duše, ki so jo pogubili škodljivi zunanji vplivi, ki so prevladali nad njenimi talenti. Pravzaprav se redko kdaj zgodi, da tako majhna razstava naredi tako velik vtis. Tudi Amy je bila majhna in drobna, če sodimo po njeni temnomodri oblekici z okroglimi obeski, ki jo je nosila na festivalu Glastonbury leta 2008. Menda je komaj zlezla vanjo. Sicer pa drži, da je njeno telo odšlo v večnost, glasba pa bo ostala še mnogim generacijam. Hvala, Amy!