Zanimivosti

FOTO: In kako so vam kaj všeč pajki?

Ljubljana, 16. 09. 2016 12.46 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Avtor

B.R.

Na svetu je več kot 40 tisoč vrst pajkov, čeprav je večina pajkov strupenih, pa njihov strup ne ogroža človeka. Vendar brez izjem ne gre. Vse od Brazilije do Avstralije živijo pajki, ki jih ne bi radi srečali iz oči v oči. Eden najbolj strupenih pajkov pa živi tudi čisto blizu nas.

Pajki najbrž spadajo med tiste vrste živali, ki niso ravno priljubljeni, čeprav so zelo koristni, jih z veseljem pihnemo za omaro ali posesamo. Strah pred pajki oziroma arahnofobija je zelo razširjena, po mnenju nekaterih strokovnjakov je celo plod evolucije človeka - pajki so ljudem predstavljali tako nevarnost, da se je v evoluciji strah vcepil v človekov DNK. V zgodnji evoluciji človeka v Afriki so preživeli le tisti, ki so lahko hitro opazili nevarna bitja. Kot je dejal Joshua New z univerze Columbia v New Yorku, so številni izjemno strupeni pajki naseljevali Afriko že dolgo pred tem, ko se je pojavil človek.

In kateri pajki spadajo med najbolj strupene pajke na svetu?

Brazilski potujoči pajek FOTO: Thinkstock

Osem pajkov tega rodu biva na tropskih območjih Južne in Srednje Amerike. Čeprav se velikokrat bere, da se ti pajki 'tihotapijo' okoli z bananami, pa se to v resnici zelo redko zgodi. V bananah največkrat najdejo njihove nestrupene sorodnike, kajti strupena vrsta največkrat biva globoko v deževnem gozdu. Ugriz brazilskega potujočega pajka, ki velja za enega od najbolj strupenih pajkov na svetu, poskrbi za izgubo nadzora nad mišicami, močnimi bolečinami, težavami z dihanjem in pomanjkanjem kisika, v najhujšem primeru pa povzroči celo smrt. Skupina strokovnjakov na medicinskem kolidžu v ZDA pa je odkrila, da so toksini v strupu tega pajka učinkoviti pri zdravljenju impotence pri podganah. Menijo, da bi strup lahko uporabili tudi pri ljudeh. En sam ugriz brazilskega potujočega pajka lahko povzroči kar štiriurno erekcijo.

Found a Sydney Funnel-web Spider (Atrax robustus), one of the most deadly spiders in Australia. pic.twitter.com/r2LT0BFhjQ
— Wenbo Chen (@Wenbo77) September 13, 2013

Atrax robustus je avstralska talna vrsta pajka, ki prihaja iz družine strupenih ptičjih pajkov lijakarjev. Njegov življenjski prostor se razteza okoli Sydneyja, najraje pa živi v poraščenih strugah pod kamni in padlimi drevesi, pa tudi na vlažnih tleh pod hišami, kompostom in v špranjah v skalnjakih na vrtovih. Zaradi njega je treba vse ugrize velikih črnih pajkov na območju Sydneyja preventivno obravnavati kot ugrize pajka A. robustus. Ti avstralski pajki so za ljudi verjetno najbolj strupeni – odrasel človek lahko njihovemu strupu podleže že v 24 urah, simptomi pa nastopijo manj kot 10 minut po ugrizu, ta je zelo boleč, tako zaradi strupa kot dokaj velikih strupnikov. V končni fazi nastopita nezavest in smrt, saj odpovejo dihalne mišice. Vendar pa je bila zadnja smrtna žrtev zabeležena leta 1981, ko je bil razvit protistrup.

Rjavi pajek samotar je strupeni pajek iz družine Sicariidae, katerega ugriz lahko povzroči obsežno nekrozo tkiva v območju ugriza. Prebiva na vzhodnem območju ZDA do Mehiškega zaliva. Ta vrsta pajka je redko agresivna, zato so dejanski ugrizi dokaj redki. Večina ugrizov je nenevarnih brez nekroze. Resnost ugriza je odvisna predvsem od prejete količine toksina in zdravstvenega stanja človeka. Glede na to, da vključuje tudi morebitne poškodbe organov, lahko privede ugriz tudi do smrti; ogrožene skupine so otroci pod 7 let starosti, starejši ljudje in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Sam ugriz je navadno neboleč, vendar lahko čez čas nastane rana, mesto ugriza postane boleče in srbeče po nekaj urah, potem se bolečina in drugi lokalni znaki še poslabšajo. Celjenje rane lahko traja več mesecev in pusti globoke brazgotine. Poškodovano tkivo bo čez čas postalo gangrenozno in na koncu odpadlo stran od zdravega tkiva.

Črna vdova sodi med najbolj poznane in najbolj nevarne pajke na svetu. V naši bližini so črne vdove naseljene na področju Istre, Hrvaškega primorja, v Dalmaciiji ter v Bosni in Hercegovini. Strup je lahko usoden za ljudi, ki imajo že načeto zdravje ter za srčne bolnike, pri sicer zdravem človeku pa strup povzroči “le” izjemne bolečine. Do ugrizov sicer največkrat pride pri ljudeh, ki delajo na polju. Število smrti, povezanih z ugrizi, je zaradi protistrupa in boljše zdravstvene oskrbe znatno upadlo. K temu so pripomogle tudi spremembe življenjskih razmer ljudi – moški so na zunanjih straniščih večkrat utrpeli ugriz črne vdove na predelu mednožja, kjer je zaradi tanjše kože in močne krvavitve strup hitreje prišel v krvni obtok.

Six-Eyed Sand Spider Burying Herself (Sicarius hahni) https://t.co/2QGhTugxNk https://t.co/yWBtvx7cJn pic.twitter.com/v2qprrMqXU
— Kifri (@l1ght3n) April 26, 2016

Sicarius hahni živi v puščavski Afriki, tudi njegov strup spada med najbolj strupene. Toda zaradi svoje 'sramežljivosti' do ugrizov pride zelo, zelo redko. Zaradi svoje plahosti, dobre kamuflaže (s pomočjo dlačic na sebi zadržijo majhne delce peska) in dejstva, da se plitvo zakopljejo v tla, so ti pajki dokaj slabo raziskani. Nekateri raziskovalci jih ljubkovalni kličejo tihi morilec, kajti ne plete mrež, ampak zakopan čaka na svojo nič hudega slutečo mimoidočo žrtev. Za večino pajkov so že ustvarili protistrup, a to ne velja za tega pajka. Zato se lahko v tem primeru res lahko reče, da je pajek smrtonosen.

Pa poglejmo še malo v svet pajkov. Najmanjši opisani pajki niso večji od pol milimetra – samci pajkov vrste Patu digua iz Kolumbije dosežejo le 0,37 milimetrov v dolžino. Največji pajek je goljat, ki v dolžino dosežejo do 12 centimetrov, razpon nog pa je 28 centimetrov. Darwinov drevesni pajek, ki živi na Madagaskarju, lahko splete tudi do 25 metrov dolge mreže, tako mu tudi reke niso težava - pajki za prečkanje tako velikih vodnih teles izrabljajo veter. Ogromne mreže pa niso edino, kar tega pajka dela posebnega. Njegova svilena nit s kombinacijo izredne trdnosti in elastičnosti namreč presega vse ostale niti kot tudi večino sintetičnih materialov. In vse to dosežen pajek, ki ima samo okoli 3 centimetre telesne dolžine.

#Biología #NuevasEspecies Peculiar arácnido Caerostris darwini cuya seda es 2 veces + resistente q la d otras arañas. pic.twitter.com/yQR3WT0a
— PropedéuticoEinstein (@elprope) November 2, 2011

V Sloveniji je eden večjih in tudi najbolj pogostih pajkov osasti pajek. Ime je dobil po črtastem vzorcu na zadku in nogah pri samicah, ki je podoben vzorcu pri osi. Pajek si plete velike mreže v nizki travi, po vrtovih in travnikih, mreže pa vsebujejo značilni cik-cak vzorec. Kljub velikosti pajek človeku ni nevaren in njegov ugriz je za človeka nestrupen. Živi pa pri nas tudi rumeni pajek, čigar ugriz zna biti boleč. Posledice ugriza pajka so podobne piku ose, pri nekaterih ljudeh pa lahko povzročijo nekoliko močnejšo reakcijo.

Imajo pa naši tekmovalci v Survivorju srečo – vsaj kar se tiče strupenih pajkov na Filipinih, kajti pri njih se najde le en bolj strupen pajek (ki je v sorodu z 'našo' črno vdovo) – kar pa ne moremo reči za strupene kače.