Guča – rakija, odojki in seveda trubači

Letos naj bi v mestece v srcu Srbije prišlo kar okrog 700.000 obiskovalcev iz Evrope, pa tudi iz nekaterih drugih držav sveta. Med tujimi gosti je bilo tudi tokrat zelo veliko Slovencev, nekaj deset tisoč, ki so v nekdanjo bratsko republiko prišli zaradi glasbe, kulinarike, prijaznosti in gostoljubnosti ljudi, nizkih cen ali pa česa tretjega, kar niti ni pomembno. Guča je namreč v celoti gledano vredna obiska, kar pričajo tisti, ki se na festival vračajo vsako leto, a po drugi strani je tudi res, da so nastanitev, udobje in čistoča pogosto za marsikoga pod vsakim nivojem.

Letos je po podatkih organizatorja v kraju, ki ima sicer le 2.000 prebivalcev, nastopilo približno isto število trubačev, torej en trubač na enega prebivalca, kar naj bi bi bil nov rekord. Njihove neumorno kroženje okrog miz z armado plesalk je seveda stalnica, ki vas olajša za dinarje, ali pa – kar vidijo še rajši – evre. Čeprav je t. i. Dragačevski sabor trubača, kot se uradno imenuje festival (Guča leži v pokrajini Dragačevo), v prvi vrsti festival glasbe, pa je treba reči, da je v isti meri tudi pivski festival. Ne le “šljivovica“, tudi pivo teče v potokih …

Festival sicer tudi letos ni potekal brez težav – prišlo je namreč do povišanja cen kruha in stavke mlekarjev, tradicionalno pa je bilo zelo veliko tudi smeti, ki so ležale vsepovsod.
Temperature okrog 30 stopinj so seveda tudi naredile svoje.

Šotor ali garaža?
Ena največjih posebnosti so nastanitvene zmogljivosti. Hotelskih kapacitet praktično ni, zato obstajata dve alternativi: prva je nastanitev pri domačinih, druga pa spanje v lastnem avtomobilu ali v šotoru. V prvem primeru morate imeti nekaj sreče, saj lahko dobite povsem spodobno svojo sobo ali pa z nekaj vam nepoznanimi tujci pristanete v umazani garaži.

Posebna zgodba je tudi kulinarična ponudba, ki seveda temelji predvsem na mesu oziroma dobrotah z žara. Guča zato nikakor ni za vegetarijance, razen morda če imajo zelo radi zelje. Rek celo pravi, “da ima v Guči še paradižnik okus po pečenem prašiču“. Na žaru se obrne tudi nekaj tisoč jagenjčkov in prašičev, posamezni kuhar pa jih speče okrog 200. V nekaj dnevih na vročih ploščah obrne tudi 13.000 pleskavic.

Letos so imeli organizatorji v načrtu postavitev novega Guinnessovega rekorda za najdaljše kolo. To je bilo letos dolgo 60 kilometrov, plesalo ga je 40.000 ljudi, a so se odločili, da to ni dovolj, zato so nominacijo za rekord prestavili na drugo leto. Njihov cilj je kolo, dolgo 165 kilometrov, kar je enako razdalji od Guče do Beograda.